1 / 18

Svoboda opravljanja storitev in sindikalno varovanje delavskih pravic v EU

Svoboda opravljanja storitev in sindikalno varovanje delavskih pravic v EU. Dr. Janja Hojnik Slovensko društvo za evropsko pravo 19. marec 2008, Center Evropa, Ljubljana. Vprašanje združljivosti socialnega boja s pravom EU. Laval un Partneri, C-341/05 Sodba Sodišča ES z dne 18.12.2007

gerodi
Download Presentation

Svoboda opravljanja storitev in sindikalno varovanje delavskih pravic v EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Svoboda opravljanja storitev in sindikalno varovanje delavskih pravic v EU Dr. Janja Hojnik Slovensko društvo za evropsko pravo 19. marec 2008, Center Evropa, Ljubljana

  2. Vprašanje združljivosti socialnega boja s pravom EU • Laval un Partneri, C-341/05 • Sodba Sodišča ES z dne 18.12.2007 • Interveniralo 17 DČ EGP • Švedsko delovno sodišče je SES vprašalo, ali socialni boj zoper latvijsko družbo, ki je na Švedskem opravljala gradbena dela na temelju pravil o JN, z uporabo napotenih delavcev, krši svobodo opravljanja storitev in ali je to mogoče opravičiti; • Viking Line, C-438/05 • Sodba Sodišča ES z dne 11.12.2007 • Angleški CA je SES vprašal po skladnosti ukrepov sindikatov zoper spremembo zastave trajekta s svobodo ustanavljanja.

  3. Delikatno vprašanje ravnotežja med cilji socialne politike in ekonomskih svoboščin • Nižje plače v novih DČ: konkurenčna prednost ali provokacija za socialni dumping? Laval in Viking Line sprožila ostre politične reakcije; Pred SES je bila težka naloga ustavno-pravne presoje. EU v BDP na prebivalca (vir: MDS, 2006)

  4. Pravna vprašanja • Ali so ukrepi socialnega boja nad pravom ES? • Obseg ustavne avtonomije DČ in sindikatov • Ali se prizadete gospodarske družbe lahko sklicujejo na člen 43 oz. 49 PES? • Vprašanje horizontalnega neposrednega učinka • Obstoj diskriminacije oz. ovir dostopu na trg • Ali so ukrepi socialnega boja opravičljive ovire svobode opravljanja storitev oz. ustanavljanja? • Obstoj legitimnega cilja (ne-ekonomske narave) • Obstoj sorazmernosti

  5. Sindikati nad svoboščinami notranjega trga? • Člen 137 PES: Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področjih socialne politike; vendar odst. 5: Določbe tega člena se ne uporabljajo za plače, pravico združevanja, pravico do stavke ali pravico do izprtja. • Sodba SES v zadevi Albany, C-67/96: “sporazumi, doseženi v okviru kolektivnih pogajanj med delodajalci in delavci pri zasledovanju ciljev (socialne politike) zaradi svoje narave in namena niso zajeti s členom 81 PES” • Socialni boj ima naravno temeljnih pravic • Člen 11 EKČP: Svoboda združevanja • Člen 28 Listine temeljnih pravic EU:pravica do kolektivnih pogajanj ter ukrepov za zaščito interesov, vključno s stavko • Sodba ESČP v zadevi Gustavsson: • Svoboda združevanja iz člen 11 EKČP je pozitivna in negativna pravica; • Pristop ESČP sprejema SES, zadeva Werhof (C-499/04)

  6. Uporabnost člena 43 in 49 PES? 43. člen PESV okviru določb, navedenih v nadaljevanju, so omejitve svobode ustanavljanja državljanov ene države članice na ozemlju druge države članice prepovedane. (…) 49. člen PES V okviru določb, navedenih spodaj, so prepovedane omejitve svobode opravljanja storitev znotraj Skupnosti glede državljanov držav članic, ki so ustanovljeni v državi Skupnosti, različni od tiste, ki ji pripada oseba, ki so ji storitve namenjene.

  7. Uporabnost člena 43 in 49 PES? • Kakšna je sploh razlika med svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja? • Ustanovitev je pravica državljana ES, da se na podlagi stalnosti in kontinuitete udeležuje v ekonomskem življenju države gostiteljice; • Opravljanje storitev pomeni začasne, občasne, nestalne in nekontinuirane usluge (Gebhard, C-55/94) • Zakaj je razlikovanje pomembno? “Bistveni vidik razlike med, po eni strani zgolj občasnem opravljanju storitev ali začasnih dejavnosti ter, po drugi strani, ustanovitvijo je ta, da oseba, ki opravlja storitev ni zajeta s pristojnostmi in nadzorom nacionalnih oblasti države, v kateri takšne storitve opravijo” (AG v zadevi Van Binsbergen, 33/74)

  8. Horizontalni neposredni učinek členov 43 in 49 PES? • Tradicionalni pristop: zgolj vertikalni NU • Širši pristop: tudi horizontalni NU Wouters, C-309/99: “spoštovanje členov 43 in 49 PES je potrebno tudi v primeru pravil, ki niso javne narave, a kljub vsemu kolektivno urejajo samozaposlovanje in opravljanje storitev. Odprava ovir pretoku oseb s strani DČ bi bila omejenega pomena, če bi odpravo državnih ovir lahko nadomestile ovire pravno avtonomnih združenj ali organizacij…”

  9. Ali so sindikati kršili člena 43 in 49 PES? • Člena 43 in 49 PES zahtevata ne le odpravo vsake diskriminacije na osnovi državljanstva, ampak tudi odpravo vseh omejitev, v kolikor lahko prepovedo ali drugače ovirajo dejavnosti izvajalca storitev. (Säger proti Dennemeyer, C-76/90) • Laval: • Blokada s strani sindikatov prima facie ovira svobodo opravljanja storitev (napotitev delavcev sodi v okvir svobode opravljanja storitev); • Viking Line: • Ukrepi, ki otežujejo spremembo zastave ladje, prima facie omejujejo svobodo ustanavljanja.

  10. Ali so predmetne kršitve opravičljive? • OPRAVIČILA NA TEMELJU POGODBE O ES: • Javna oblast • Javni red, javna varnost, javno zdravje • OPRAVIČILA NA TEMELJU SODNE PRAKSE SODIŠČA ES: • ob izpolnjevanju 4-stopenjskega testa: • ukrep mora biti nediskriminatoren • upravičen s ciljem splošnega interesa (general good) • primeren za zagotovitev cilja • sorazmeren

  11. Opravičljivost sindikalnih ukrepov • Na temelju Direktive 96/71 (zgolj Laval) • Kaj je cilj te direktive: olajšati ali otežiti opravljanje storitev? Zaščititi domače ali napotene delavce? • Načelna uporaba delovnega prava države gostiteljice, tudi glede minimalnega plačila: • določeno z zakonom ali • splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami; • pod pogojem, da so posledica odločitve DČ (težava transparentnosti!); • sprejete s strani najbolj reprezentativnih delodajalskih in delavskih organizacij na nacionalni ravni, uporabna na celotnem nacionalnem ozemlju; • Minimalno plačilo = običajno plačilo? • Izjema javnega reda po PES • Izvrševanje temeljnih človekovih pravic (Omega, C-36/02)

  12. Opravičljivost sindikalnih ukrepov • Izjema po rule of reason • Legitimni cilji (ne-ekonomske narave): varstvo delavcev, preprečevanje socialnega dumpinga; • Nediskriminatornost: pomen obvez delovnega prava domače DČ? • Sorazmernost (balancing test) • Nujni? • Alternativna sredstva: tožba pred nacionalnim sodiščem (SES v Wolff, C-60/03: DČ morajo zagotoviti postopke, ki bodo delavcem omogočali pridobitev minimalnega plačila)

  13. Mnenji generalnih pravobranilcev, 23.5.2007 • Laval – AG Mengozzi; Viking Line – AG Maduro • Oba zavrneta argumente sindikatov o tem, da je socialna politika nad svoboščinami notranjega trga; • Potrdita horizontalni neposredni učinek členov 43 in 49 PES in obstoj kršitve le-teh s strani sindikatov; • Vprašanje opravičljivosti: • AG Mengozzi: • Široka razlaga minimalnega plačila; kršitev Direktive 96/71 zgolj, če plače, ki jih zahtevajo švedski sindikati, vključujejo prispevke, ki jih delodajalec že plačuje v domači DČ; zmanjšuje konkurenčno prednost Latvije; • Ne obravnava vprašanja transparentnosti; • Solidarnostne akcije in blokade upravičene s cilji zaščite delavcev in boja proti socialnemu dumpingu; • paziti na sorazmernost: upoštevati obstoj dejanske ugodnosti za napotene delavce (ne zgolj podvajanje zahtev) • AG Maduro: • Usklajeno ravnanje sindikatov legitimno (voting with feet – šibkejše pri delavcih kot pri podjetjih) • Opravičljivost ukrepov FSU: ne po preselitvi (diskriminacija!) • Opravičljivost ukrepov ITF: zagotoviti svobodno odločitev sindikatov glede sodelovanja pri kolektivnih ukrepih.

  14. Sodbi Sodišča ES, 11. in 18.12.2007 • ES ima ne le ekonomske, temveč tudi socialne cilje; • Pravica do stavke: • temeljna pravica, zavarovana s pravom ES; • Vendar ni neomejena – omejena s konvencijami MOD, nacionalnim pravom in pravom ES (zlasti s svoboščinami notranjega trga); • Laval: • Liberalno branje Direktive 96/71: ni mogoče sklicevanje nanjo, da bi dosegli obveznosti, ki presegajo predpise glede minimalne zaščite; • KP v zadevi Laval neutemeljene, ker so premalo natančne in dostopne; • Načelna sprejemljivost ciljev zaščite delavcev in lojalne konkurence; • Izvajalca storitev iz druge DČ, ki je doma zavezan s KP, ne glede na njihovo vsebino, ni mogoče enačiti z domačim izvajalcem, ki ni sklenil KP – diskriminacija (opravičila zgolj po PES); • Viking Line: • Ukrepi FSU: opravičljivi z ciljem varstva delavcev; pogoj: resna ogroženost delovnih mest, primernost in sorazmernost ukrepov; • Ukrepi ITF: niso objektivno opravičljivi; politika se izvaja, tudi če se zaščita delavcev poveča.

  15. Odzivi na sodbi Sodišča ES • ECOSOC: dinamičen kompromis • Združenje delodajalcev: uravnotežena sodba, ki nadalje razvija notranji trg EU; • Evropska sindikalna konfederacija: licenca za socialni dumping in prepoved sindikatom, da s socialnim bojem poskušajo stvari izboljšati; • Švedska in danska vlada: napoved reforme socialnih sistemov, ki sicer tradicionalno dobro delujejo.

  16. Ali Sodišče ES zmanjšuje pomen storitvene direktive? Bolkensteinov predlog Storitvene direktive: načelo države izvora (januar 2004) Člen 1 Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu: »Ta direktiva ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kakor so priznane z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke in industrijske akcije v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami, ki spoštujejo zakonodajo Skupnosti.«

  17. Zadeva Rueffert, C-346/06, viseča • Podjetje Objekt GmbH je v Nemčiji dobilo javno naročilo za gradnjo; nato sklenilo podpogodbo s poljsko družbo – pogoj: spoštovanje plač iz nemških KP; • Ugotovljeno, da 53% delavcev dobi manj kot polovico minimalne plače – naročnik prekine pogodbo; • Vprašanje za SES: ali naročniki z zahtevo po spoštovanju plač, ki so dogovorjene s KP (ki veljajo za konkretno delo), kršijo člen 49 PES (upoštevajoč, da so lahko višje od minimalnih plač); • AG Bota, mnenje 20.9.2007: Direktiva ne nasprotuje zakonodaji Spodnje Saške; vendar nacionalno sodišče naj preveri: • Obstoj resnične ugodnosti za napotene delavce; • Izpolnjevanje načela transparentnosti pogojev za izvedbo JN.

  18. Hvala za pozornost! Janja.hojnik@uni-mb.si 02/250 42 77

More Related