ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAV ČLANIC

1. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAV ČLANIC Doc. dr. Janja Hojnik 1.12.2009

2. Odškodninska odgovornost države članice • Države članice pogosto kršijo pravo ES (gl. letna poročila EK) • Sankcije? • Javno-pravna pot: tožba EK proti DČ po členu 226 PES + denarna kazen po členu 228 PES (z novim postopkom) • Zasebno-pravna pot: • Sklicevanje neposredno na pravice iz prava ES • Konsistentna razlaga nacionalnega prava • Odškodninska tožba posameznika proti DČ – ni predvidena v PES – trajalo 30 let, da je SES oblikovalo pravno podlago za to tožbo

3. Pred Francovichem • Načelo nacionalne procesne avtonomije • za določitev načinov za varovanje interesov oseb, ki so prizadete zaradi kršitev prava ES, so pristojni nacionalni pravni sistemi (Rewe-Zentralfinanz, 33/76) • pravo ES od DČ ne zahteva, da v ta namen oblikujejo nova pravna sredstva, ampak lahko nacionalna sodišča uporabljajo domača procesna pravila • Omejitve avtonomije - sodno varstvo mora biti: • nediskriminatorno • ustrezno in učinkovito (effetutile) 3

4. Pred Francovichem Čeprav so že pred Francovichem posamezniki imeli možnost zahtevati odškodnino, so bili pri tem vezani na pravne možnosti nacionalnega prava; Belgija: že leta 1971 je Kasacijsko sodišče odločilo, da se v pravu ES, ki predstavlja nov pravni sistem, države članice več ne morejo sklicevati na svojo suverenost, ‘da bi tako odklonile posameznikom povrniti škodo zaradi kršitve prava ES’. VB: leta 1985 Court of Appeal zanika možnost priznanja odškodnine za upravne, zakonodajne in kvazi-zakonodajne akte.

5. Francovich proti Italiji, C-6&9/90 • Italija ni implementirala direktive 80/987 o varovanju delavcev v primeru stečaja podjetja; • Direktiva je DČ zavezovala, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev jamstvenih skladov v okviru podjetij; • F. ni dobil izplačanih vseh plač, ko je njegov delodajalec šel v stečaj – delodajalec ni oblikoval jamstvenega sklada; • Posledično je F. neizplačane plače zahteval od Italije.

6. Sodišče ES: 30. … Pogodba vzpostavlja nov pravni sistem, ki predstavlja integralni del pravnih sistemov DČ in ki ga morajo nacionalna sodišča spoštovati; subjekti tega pravnega sistema so ne le DČ, ampak tudi njihovi državljani… (slednji imajo) pravice ne le takrat, ko je to izrecno določeno v Pogodbi, ampak tudi na osnovi obveznosti, ki jih Pogodba na jasen način nalaga na posameznike in DČ… 32. … nacionalna sodišča … morajo zagotoviti, da imajo (določila prava ES) poln učinek in varovati pravice, ki jih le-ta podeljujejo posameznikom…

7. Sodišče ES: 33. …polna učinkovitost pravil ES in varstvo pravic bi bili oslabljeni, če posamezniki ne bi imeli možnosti dobiti nadomestila v primerih, ko so bile njihove pravice kršene zaradi kršitve prava ES s strani DČ. 35. Iz tega sledi, da je načelo odgovornosti države za škodo, povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES…, vgrajeno v sistem Pogodbe. 36. Nadaljnjo osnovo za obveznost DČ plačati nadomestilo za takšno škodo predstavlja člen (10) PES, s katerim so DČ zavezane sprejeti vse potrebne ukrepe… za zagotovitev izpolnitve njihovih obveznosti po pravu ES.

8. Sodišče ES: 37. Iz tega sledi, da je načelo prava Skupnosti, da so države članice zavezane plačati nadomestilo za škodo povzročeno posameznikom s kršitvijo prava ES, za katero so odgovorne. Sodišče ES je s tem oblikovalo NAČELO ODGOVORNOSTI DRŽAVE in slednje zavezalo omogočiti posameznikom odškodninsko tožbo zoper državo; Osnova za povečanje učinkovitosti neimplementiranih direktiv (ne da bi priznali horizontalni neposredni učinek direktiv).

9. Pogoji za odškodninsko odgovornost Povzročeno škodo je potrebno povrniti v skladu z nacionalnim pravom o odgovornosti za škodo; Ob treh pogojih: • Direktiva podeljuje pravice posameznikom; • Vsebina teh pravic je opredeljiva na osnovi določil direktive; • Obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti DČ in povzročeno škodo Materialni in procesni pogoji nacionalnega prava DČ o odgovornosti za škodo, povzročeno s kršitvijo prava ES, ne smejo biti manj ugodni kot pogoji, ki se nanašajo na podobne notranje tožbe in ne smejo biti oblikovani tako, da bi praktično onemogočali ali pretirano oteževali pridobitev odškodnine.

10. Brasserie du Pêcheur, C-46/93 Sodišče ES nadalje utemelji načelo odškodninske odgovornosti DČ • PES vsebuje določbe za nepogodbeno odgovornost ES – pogoji za odgovornost DČ ne smejo biti različni od pogojev odgovornosti ES; • Obveznost povrnitve povzročene škode je splošno načelo, prisotno v pravnih sistemih vseh DČ – vključno z obveznostjo javnih oblasti, da povrnejo škodo, ki jo povzročijo pri izvrševanju svojih nalog; • DČ so odgovorne za delo vseh državnih organov, ne glede na notranjo delitev pristojnosti med oblastmi.

11. Brasserie du Pêcheur, C-46/93 • SES dopolni pogoje iz Francovicha; • Posamezniki imajo pravico do povrnitve škode, ko so izpolnjeni trije pogoji: • Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice; • Kršitev mora biti dovolj resna; • Obstajati mora neposredna vzročna zveza med kršitvijo in škodo. • Ti pogoji načeloma ustrezajo pogojem, ki jih je Sodišče ES postavilo glede odgovornosti Skupnosti za škodo posameznikom.

12. Namen kršenega pravnega pravila je bil posameznikom podeliti pravice tj. norma individualnega pravnega varstva: PRIMARNO PRAVO: neposredno učinkovite določbe Pogodb (npr. členi 28, 39, 43,49, 56 PES) in določbe, ki DČ nalagajo jasne obveznosti (npr. členi 23, 90 in 234 PES); SEKUNDARDNO PRAVO: Direktive: cilj direktive mora biti podelitev pravic posameznikom; vsebina določljiva na podlagi določbe direktive; odgovornost države je subsidiarni instrument (če nista mogoč NU in LR) Uredbe Odločbe

13. Kaj pomeni ‘dovolj resna kršitev’? • Bistven test za dovolj resno kršitev je, ali je DČ očitno in hudo kršila svoje obveznosti; • Faktorji presoje: • jasnost in preciznost kršenega pravila; • stopnja diskrecije, ki je prepuščena nacionalnim oblastem; • (ne)namernost povzročene škode; • (ne)opravičljivost kršitve; • prispevek institucij ES k opustitvi; • Kršitev prava ES bo v vsakem primeru dovolj resna, če je bila že ugotovljena s strani Sodišča ES; • Ni zadosti kvalificirana, če DČ določbe razlaga, kot je praksa v večini DČ, ker je besedilo nejasno in SES še ni odločalo o predpisu (British Telecom, C-392/93; Denkavit, C-283/94)

14. Pomen krivde za odgovornost države • gre za objektivno odgovornost • prim. 26. člen Ustave RS: • Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. • to ne pomeni, da krivda nima nobene vloge (je faktor pri presoji ‘dovolj resne kršitve’).

15. Organi, za katere DČ odgovarja DČ odgovarja za ravnanje svojih centralnih in decentralnih organov; za zakonodajne, upravne in sodne kršitve prava ES; Država odgovarja tudi za pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča zadnje stopnje, ki kršijo pravo ES (Köbler proti Avstriji, C-224/01); Pri resnosti kršitve nacionalnega sodišča se upošteva očitnost kršitve, upoštevajoč posebnosti funkcije sodstva in zahtev po pravni varnost – upošteva se jasnost kršenega predpisa, naklep, opravičljivost…