Dušan Kresnik

1. OCENJEVANJE HRUPA V OKOLJU IN MERITVE EMISIJE SNOVI V ZRAK Dušan Kresnik

2. KOVA, d.o.o,Teharska 4, 3000 CeljePE Kranj, Likozarjeva ulica 1 V podjetju KOVA, d.o.o. se ukvarjamo: • z varnostjo pri delu • varstvom okolja • požarno varnostjo • gradbenim inženiringom • sistemi vodenja • razvojno raziskovalno dejavnostjo • in opravljamo periodične preglede opreme pod tlakom

3. Na oddelku ekologija pa izvajamo meritve v sklopu preskusnega laboratorija, ki ga je akreditirala SA pod številko LP-034 V preskusnem laboratoriju izvajamo: • ocenjevanje hrupa v okolju na podlagi meritev (SIST ISO 1996-1,2)-Pooblastilo št. 35445-15/2009-2 • ocenjevanje hrupa v okolju z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (NMPB-XPS31-133 za hrup zaradi obratovanja cest, RMR za hrup zaradi obratovanja železniških prog, SIST ISO 9613-2 za hrup zaradi obratovanja naprav in obratov-Pooblastilo št. 35445-6/011-3 • meritve ravni zvočne moči industrijskih postrojenj (SIST ISO 8297) • meritve ravni zvočnih moči virov hrupa z merjenjem zvočnega tlaka v pretežno prostem polju nad odbojno ravnino (SIST ISO 3744) • meritve emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (pretok odpadnih plinov, celotni prah, CO, NOx, SO2, celokupni organski ogljik (TOC), posamezne organske spojine, HCl, HF, celokupne kovine in Hg)-Pooblastilo št. 35421-16/2010-2 • meritve imisij v zunanjem zraku (SO2, NOx, delci PM10, delci PM2.5)-Pooblastilo št. 35924-19/2009-3 • meritve meteoroloških parametrov • meritve kemičnih in fizikalnih parametrov na delovnem mestu (mikroklima, razsvetljava, prah, hrup, vibracije, kemijske  škodljivosti ...) -Pooblastilo št.02039-175/2005

4. OCENJEVANJE HRUPA V OKOLJU Zakonodaja, ki določa ocenjevanje hrupa v okolju: • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/2010) in • Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008)

5. Viri hrupa, ki se lahko pojavljajo • prezračevalne naprave (klimati, lakirnice, ventilatorji…) • kompresorji • pnevmatske pištole • avtopralnice…

6. Ocenjevanje hrupa na podlagi meritev • meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1

7. Meritve obsegajo: • merjenje L(AFeq) ekvivalentne ravni hrupa izražene v dBA in izmerjene z merili, ki imajo frekvenčno ovrednoteno karakteristiko tipa A in časovno uteženo karakteristiko tipa F (fast) • popravek zaradi izrazitih impulzov (impulzen hrup je hrupa za katerega je značilen hiter porast zvočnega tlaka) • popravek zaradi poudarjenih tonov (hrup s poudarjenimi toni je hrup, pri katerem ena ali več frekvenc slišno iztopa iz spektra)

8. Popravek zaradi izrazitih impulzov: • popravek zaradi izrazitih impulzov za navadni impulzni hrup iz preglednice A.1 standarda SIST EN ISO 1996-1 se upošteva v vrednosti (5 dBA).

9. Popravek zaradi poudarjenih tonov: • FFT analiza hrupa (dodatek C standarda SIST ISO 1996-2)

10. terčna analiza hrupa (dodatek D standarda SIST ISO 1996-2)

11. Terčna frekvenčna komponenta, ki je od obeh sosednjih višja za več kot Δ se šteje za poudarjeni ton, pri čemer mora biti vrednost tonske razlike najmanj: • 15 dBA v nizkofrekvenčnem območju med 25 Hz in 125 Hz • 8 dBA v srednjefrekvenčnem območju med 160 Hz in 400 Hz • 5 dBA v visokofrekvenčnem območju med 500 Hz in 10000 Hz • popravek zaradi poudarjenih tonov Kt v primeru izpolnjevanja enega, dveh ali vseh treh pogojev za poudarjen ton je 4 dBA

12. Prvo ocenjevanje: • prvo ocenjevanje hrupa se izvede v času poskusnega obratovanja, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu • pri prvem ocenjevanju hrupa mora zavezanec zagotoviti, da se ocenjevanje hrupa na mestu ocenjevanja hrupa izvede, ko je vir hrupa v stanju največje zmogljivosti obratovanja, pri čemer je treba oceniti hrup, ki ga povzroča vir hrupa, za vsako mesto ocenjevanja hrupa v obliki kazalcev hrupa L(dan), L(noč), L(večer) in L(dvn). Če stanja največje zmogljivosti obratovanja v času prvega ocenjevanja ni mogoče zagotoviti, je treba podati obrazložitev razlogov za nedoseganje največje zmogljivosti obratovanja in opisati dejansko stanje obremenjevanja vira hrupa v času ocenjevanja hrupa

13. Mesto ocenjevanja: • razdalja med virom hrupa in mestom ocenjevanja hrupa je ne glede na rabo prostora v vseh smereh širjenja hrupa enaka razdalji v vodoravni smeri med virom hrupa in prvo stavbo z varovanimi prostori, če v posamezni smeri širjenja hrupa prva stavba z varovanimi prostori ni dlje kot 500 m od točke na meji katerekoli • če na razdalji 500 mni stavb z varovanimi prostori se ocenjevanje hrupa izvede na parcelni meji, ki meji na parcelo drugega lastnika, če za širjenje ni naravnih ovir

14. Pogostost obratovalnega monitoringa • Zavezanec mora zagotoviti obratovalni monitoring enkrat v obdobju treh let. Obratovalnega monitoringa ni treba zagotoviti, če je iz rezultatov prvega ocenjevanja razvidno, da vir hrupa povzroča na katerem koli mestu ocenjevanja hrupa najmanj 6 dBA nižje ravni hrupa od vseh mejnih ravni hrupa, ki so za tak vir hrupa glede na območje varstva pred hrupom, kjer se nahaja mesto ocenjevanja hrupa, določene

15. Ocenjene kazalce hrupa se primerja : • z mejnimi, koničnimi in • kritičnimi vrednostmi kazalcev hrupa

16. Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava ali obrat

17. Mejne konične ravni hrupa

18. Kritične vrednosti kazalcev hrupa

19. Poročilo o ocenjevanju hrupa: Poročilo mora vsebovati podatke o: • pooblaščenem izvajalcu ocenjevanja hrupa • zavezancu in njegovi dejavnosti • viru hrupa z opisom njegovih glavnih tehničnih značilnosti • obratovalnem stanju vira hrupa v času meritev • času, dnevu in kraju ocenjevanja hrupa • merilni opremi in uporabljenih standardih • instrumentu in kalibracijah • upoštevanih meteoroloških parametrih • mestih ocenjevanja • rezultatih ocenjevanja • vrednotenju ocenjenih kazalcev glede na mejne vrednosti

20. Poročilo o ocenjevanju hrupa: • Uvrstitvi območij, na katere ima vir hrupa vpliv • Podatke o namenski rabi prostora na območju izvajanja ocenjevanja hrupa iz občinskih predpisov, ki ureja mejne vrednosti • Kopijo poročila mora zavezanec predložiti ministrstvu najkasneje v 30 dneh po opravljenem ocenjevanju hrupa • Poročilo o ocenjevanju mora zavezanec hraniti najmanj pet let

21. Ocenjevanje hrupa na podlagi računskih metod s pomočjo programa za modeliranje hrupa Lima • SIST ISO 9613-2 za obratovanje naprav in obratov

22. Ocenjevanje hrupa na podlagi SIST ISO9613-2 za obratovanje naprav in obratov Vhodne podatke (Lw) za uporabo te metode moramo pridobiti na podlagi meritev izvedenih v skladu s: • standardom SIST ISO 8297 • standardom SIST EN ISO 3744 ali pa jih pridobimo na podlagi podatkov proizvajalca opreme (Lw)

23. SIST ISO 8297-zvočna moč se določi posredno z merjenjem zvočnega tlaka v različnih oddaljenostih od vira hrupa.

24. SIST EN ISO 3744 – zvočna moč se določi posredno z merjenjem zvočnega tlaka na površini okrog vira, tako da je okolje podobno prostemu polju glede na eno ali več odbojnih ravnin.

25. Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO9613-2

26. Primer ocenjevanja na podlagi SIST ISO9613-2 –določitev zunanje meje vplivnega območja

27. Uporabnost modeliranja hrupa • pri novih investicijah lahko že v fazi priprave PGD projektov predvidimo ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih in glede na izračune predvidimo dodatne okoljevarstvene ukrepe. • pri obstoječih virih hrupa, ki prekoračujejo mejne vrednosti, lahko natančneje določimo ukrepe sanacije in se s tem izognemo nepotrebnih stroškom zaradi nepravilne izbire sanacije

28. v primeru, ko je za določen proizvodni objekt model hrupa že narejen, lahko enostavneje dodajamo nove vire hrupa in ugotavljamo njihov vpliv na obstoječo obremenjenost okolice s hrupom • zanemarimo lahko hrup ozadja

29. MERITVE EMISIJE SNOVI V ZRAK Zakonodaja: • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08 in 61/09)in • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 105/2008)

30. Viri emisij, ki se lahko pojavljajo • lakirnice (celotni prah)

31. Ureditev merilnega mesta • vzorčevalna odprtina naj bo v ravnem delu pokončnega dela dimnika s konstantno obliko. V čim večji meri naj bo oddaljena od vira, ki bi lahko povzročil motnje enakomernega toka odpadnega plina v odvodniku (npr.: ventilator, zožitev, krivina ipd.) • dolžina ravnega dela pred vzorčevalno odprtino vsaj 5 hidravličnih premerov • dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino vsaj 2 hidravlična premera oziroma • dolžina ravnega dela za vzorčevalno odprtino pred izpustom v zrak (pred vrhom) vsaj 5 hidravličnih premerov • na odvodnikih, ki imajo premer manjši od 0,35 m uredimo 1 odprtino • na odvodnikih, ki imajo premer med 0,35 in 1,5 m uredimo 2 odprtini, ki ležita pravokotno ena na drugo • na odvodnikih, ki imajo premer več kot 1,5 m uredimo 4 odprtine, ki ležijo pravokotno ena na drugo

32. Ureditev merilnega mesta Legenda: • 1-vzorčevalna linija • 2-vzorčevalna ravnina • 3-vhod • 4-pretok • 5-vrh odvodnika

33. Prve meritve: Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti: • izdelavo načrta meritev emisije snovi v zrak, vključno z določitvijo ciljev merjenja emisij snovi in opredelitvijo za emisijo snovi v zrak pomembnih parametrov obratovanja naprave • izdelavo strategije vzorčenja in vzorčenje odpadnih plinov • merjenje parametrov stanja odpadnih plinov (hitrost, temperatura in vlažnost odpadnih plinov) • merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih (celotni prah) • merjenje prostorninskih pretokov odpadnih plinov • izračun masnih pretokov snovi v odpadnih plinih, vključno z oceno razpršenih in ubežnih emisij snovi • ugotavljanje obratovalnih parametrov naprave in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin • za napravo, za katero v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, mora zavezanec pred izvedbo prvih meritev zagotoviti izdelavo programa obratovalnega monitoringa

34. Prve meritve: Pri prvih meritvah je potrebno zagotoviti: • če je za napravo, za katero poseben predpis ne ureja emisije snovi v zrak in zanjo ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora zavezanec zagotoviti prve meritve v obsegu navedenem v strokovni oceni vplivov emisije snovi v zrak • za napravo, ki obratuje in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega enakomerno obratovanja naprave in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje naprave • povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan

35. Občasne meritve: • Če je največji izmerjeni masni pretok iz naprave enak ali manjši od mejnega masnega pretoka, se občasne meritve izvajajo vsako peto leto, drugače pa vsaketretje leto.

36. Mejne vrednosti: • Mejne vrednosti za celotni prah predpisuje 21. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/2007,70/08, 61/09) • Mejna koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m3 pri masnem pretoku celotnega prahu, ki presega mejno vrednost masnega pretoka celotnega prahu 0,2 kg/h • Če je masni pretok celotnega prahu enak ali manjši od mejnega masnega pretoka celotnega prahu iz prejšnjega odstavka, je mejna koncentracija celotnega prahu enaka 150 mg/m3.

37. Poročilo o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu: • poročilo o meritvah mora izvajalec predložiti zavezancu v elektronski obliki (elektronski podpis) najkasneje 60 dni po opravljenih meritvah. • zavezanec pa mora ministrstvu posredovati poročilo v elektronski obliki najkasneje 10 dni po prejemu poročila

38. Ocena o letnih emisijah snovi v zrak: • oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora izvajalec predložiti zavezancu najpozneje do 10. marca. • zavezanec pa mora posredovati oceno o letnih emisijah snovi v zrak v elektronski obliki najpozneje do 31.marca tekočega leta za preteklo leto.

39. firmo in sedež upravljalca naprave kraj naprave (lokacijo izpustov z Gauss-Krügerjevimi koordinatami) vrsto naprave uvrstitev naprave v eno od skupin iz seznama naprav iz priloge 4 in navedba proizvodne zmogljivosti naprave opis tehnološkega procesa v napravi, ki vpliva na emisijo snovi Strokovna ocena vplivov emisije snovi v zrak: • opis spremembe naprave, če gre za gradnjo zaradi spremembe naprave • mejne vrednosti za emisijo snovi, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju naprave • obseg prvih meritev emisije v zrak • poudarki ki jih je potrebno upoštevati pri poročilu o izvedenih prvih meritvah (navede se tudi zahteve za ureditev merilnih mest) • obseg obratovalnega monitoringa

40. Strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave lahko izdela • pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritevin obratovalnega monitoringa

41. HVALA ZA POZORNOST