Vpliv strokovnih organizacij na formalno izobraževanje bibliotekarjev

1. Vpliv strokovnih organizacij na formalno izobraževanje bibliotekarjev Maja Božič, univ. dipl. bibl. maja.bozic@gozdis.si Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost,knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF Posvetovanje ZBDS, Bled, 22.-23. oktober 2007

2. Stopnja vloge združenj na formalno izobraževanje je odvisna od načina organiziranosti visokošolskega sistema: • državni model • akreditacijski model Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

3. Državni model • Bolonjska deklaracija uvaja izraz akreditacija. • Javni visokošolski zavodi morajo pred ustanovitvijo pridobiti strokovno mnenje Sveta za visoko šolstvo o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev (t. i. akreditacija visokošolskega zavoda). • Izpolnjevanje pogojev se preveri najmanj vsakih sedem let. • Za akreditacijo lahko zaprosijo tudi zasebni visokošolski zavodi, vendar pri njih akreditacija ni pogoj za ustanovitev. (Zakon o visokem šolstvu, 2006) Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

4. Bolonjski študijski programi Vloga za pridobitev mnenja o študijskih programih članic Univerze oziroma soglasja k programom samostojnih visokošolskih zavodov (akreditacija študijskega programa) • študijsko področje, • visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci - ustreznost in struktura, • prostori in oprema, • spremljanje in ocenjevanje dela, • potrebe in zaposlitvene možnosti, • finančna sredstva, • mednarodna primerljivost in sodelovanje, • pogoji za vpis, predmetnik s kreditnim ovrednotenjem, način ocenjevanja, napredovanje po programu, prehodi med programi, načini in oblike izvajanja študija, dokončanje študija, + mnenja o predlaganem študijskem programu (panožne gospodarske skupnosti ali resorno ministrstvo, lahko pa tudi druga relevantna združenja delodajalcev). Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

5. Akreditacijski model (v ZDA) Akreditacija pomeni status javnega priznanja, ki ga podeli akreditacijska agencija izobraževalni ustanovi ali programu, ki izpolnjuje njene standarde in zahteve(Accreditation in the United States, 2007). V ZDA ločimo dve vrsti akreditacij: • institucionalne akreditacije: prejme jo lahko izobraževalna ustanova, pravna oseba; • specialne akreditacije: podeljuje se posameznim programom, ki se izvajajo na posameznih institucijah. Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

6. Akreditacijski model (v ZDA) • Državna akreditacijska telesa vodijo koordinacijo akreditacijskih agencij na državnem nivoju: • Svet za akreditacijo v visokem šolstvu – Council of Higher Education Accreditation (CHEA), • Zveza strokovnih in poklicnih akreditacijskih organizacij – Association of Specialized and Professional Accreditors (ASPA), • Vlada oz. sekretar za izobraževanje. • Šest regionalnih akreditacijskih združenj: • MSA: Middle States Association of Colleges and Schools, • NEASC: New England Association of Schools and Colleges, • NCA: North Central Association of Colleges and Schools, • NASC: Northwest Association of Schools and Colleges, • SACS: Southern Association od Colleges and Schools, • WASC: Western Association of Schools and Colleges. Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

7. Akreditacijski model (v ZDA) • Državna akreditacijska združenja: • akreditacijo izvajajo po vsem svetu, tudi za programe ozkih izobraževalnih področij, • 29 akreditacijskih agencij z 22 področij. • Strokovno ali specialno akreditacijsko združenje: • pogoj: akreditacija s strani državnih akreditacijskih teles ali regionalnih združenj, • 44 agencij za prav toliko strok. (United States network ..., 2007). Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

8. Akreditacijski model (v ZDA) • Akreditacijska ustanova pripravi in nenehno obnavlja standarde, pravilnike, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izobraževalne institucije – kandidatke. • Pridobivanje akreditacijskega naziva ni obvezno, je pakoristno. Pogoj: urejena zakonsko predpisana interna pravila (statut, pravilniki ipd.). • Prošnji za akreditacijo sledi dolgotrajni proces priprav: • samoevalvacija lastne organizacije in zmogljivosti, • skupina zunanjih strokovnjakov iz obravnavanega področja pregleda študijo in tudi obišče institucijo: akreditacijo priporoči ali jo odsvetuje, • akreditacijska ustanova akreditacijo podeli za določen čas. • Akreditacijska ustanova akreditacijo podeli za določen čas. Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

9. ALA akreditacija • Leto 1883 ALA določi delovno skupino z namenom popisa obstoječih bibliotekarskih izobraževalnih programov v ZDA. • Danes je ALA kot akreditacijsko telo priznana s strani organizacije CHEA in ASPA. • Veljavne ALA akreditacije v letu 2007: • 54 akreditiranih magistrskih programov (+7 v Kanadi) • 137 drugih sorodnih diplomskih programov oz. nazivov in certifikatov (+12 v Kanadi) (American library association, 2007). Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

10. ALA akreditacija • Voljena komisija – Comittee on accreditation (COA): • 10 članov, bibliotekarskih strokovnjakov, (štiriletni mandat), • 2 predstavnika javnosti, ki nista bibliotekarja (dvoletni mandat), • nihče ne sme biti zaposlen v ALA akreditirani izobraževalni instituciji ali instituciji kandidatki, saj mora biti njihovo delo neodvisno in objektivno, • 4 zaposleni administratorji. (American library association, 2007). Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

11. ALA akreditacija “Standards for Accreditation of Master's Programs in Library and InformationStudies 1992” • Namen in cilji oz. poslanstvo • Učni načrt • Učno osebje • Študenti • Administrativna in finančna podpora • Oprema in druga sredstva (American library association, 2007). Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

12. ZBDS in formalno izobraževanje bibliotekarjev v preteklosti • 1959: predlog Republiškemu svetu za kulturo in prosveto za ustanovitev dvoletne šole za knjižničarje in arhivske pomočnike (1964/65: uvedba dvoletnega študija na Pedagoški akademiji v Ljubljani), ... • ’70: poskus uvedbe podobnega študija na Pedagoški akademiji v Mariboru in poskus uvedbe visokošolskega (4-letnega) študija na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ... • ‘80: delovna skupina (PA, FF, FSPN, NUK, UKM in DBS) v sodelovanju z Republiškim zavodom za šolstvo predlog visokošolskega študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti, ... • 2005: V vlogah za prenovljene študijske programe na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo so bila predložena mnenja Narodne in univerzitetne knjižnice in Ministrstva za kulturo, ne pa tudi mnenje ZBDS. Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007

13. Zaključek • V slovenskem izobraževalnem sistemu strokovne organizacije in združenja nimajo pomembnejšega vpliva na formalno izobraževanje. • ZBDS ni izjema, saj kot bibliotekarska krovna organizacija, s statusom društva, nima in po veljavni zakonodaji ne more imeti neposredne možnosti vplivanja na izobraževanje. • Z vstopom slovenskega visokošolska prostora v bolonjski proces, je akreditacija postala realnost. • Sprememba zahteva odprtost in odgovornost institucij do javnosti ter praktično uveljavitev sistema preverjanja in ocenjevanja kakovosti visokošolskega izobraževanja. • ZBDS bi se lahko samoiniciativno aktivneje angažirala pri formalnem izobraževanju bibliotekarskega kadra. Posvetovanje ZBDS, Bled, 2007