1 / 28

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO. Martina Sever. VAJE 3. Neposredno nastopanje države na trgu. Spodbujanje gospodarstva s kreditiranjem, premijami in subvencijami Carinska, uvozna in izvozna politika Davčna politika Blagovne rezerve Javno naročanje Nadzor cen Standardi kakovosti.

deva
Download Presentation

GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. GOSPODARSKO STATUSNO PRAVO Martina Sever VAJE 3

  2. Neposredno nastopanje države na trgu • Spodbujanje gospodarstva s kreditiranjem, premijami in subvencijami • Carinska, uvozna in izvozna politika • Davčna politika • Blagovne rezerve • Javno naročanje • Nadzor cen • Standardi kakovosti

  3. Reševanje sporov med gospodarskimi subjekti: STVARNA PRISTOJNOST SODIŠČ - pristojnost glede na vsebino - Za spore iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij je na 1. stopnji v splošnem pristojno: • Okrajno sodišče: vrednost spornega predmeta do 2 mio SIT • Okrožno sodišče:vrednost spornega predmeta nad 2 mio SIT • Razmejitev pristojnosti tudi glede na vsebino spora: gospodarski spori (=spori med gospodarskimi subjekti) – OKROŽNO SODIŠČE!

  4. Reševanje sporov med gospodarskimi subjekti: STVARNA PRISTOJNOST SODIŠČ • Na 2. stopnji odloča Višje sodišče: odloča o pritožbah • Na 3. stopnji odloča Vrhovno sodišče: odloča o izrednih pravnih sredstvih

  5. Reševanje sporov med gospodarskimi subjekti: KRAJEVNA PRISTOJNOST SODIŠČ • Splošno pravilo: Krajevna pristojnost se določa po sedežu / stalnem bivališču tožene stranke. • Posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti

  6. PRAVDNI IN NEPRAVDNI POSTOPEK • Oba postopka potekata pred sodiščem. • Pravdni postopek: Med strankama obstaja spor. • Nepravdni postopek: Med udeleženci ni spora. • Člen 49 a ZGD: zadeve, v katerih odloča sodišče v nepravdnem postopku • Člen 49 b ZGD: V teh zadevah je stvarno pristojno okrožno sodišče.

  7. Reševanje sporov med gospodarskimi subjekti: ARBITRAŽA • Nesodni postopek • Dopusten v sporih o pravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo. • Za pristojnost arbitraže je potreben dogovor: arbitražna pogodba ali arbitražna klavzula • Stranke se dogovorijo o arbitrih, o postopku in pravu, ki se bo uporabljalo. • Moč arbitražne odločbe: moč pravnomočne sodbe; je izvršljiva • Razveljavitev arbitražne odločbe: Možna le v taksativno naštetih primerih.

  8. ENOTEN EVROPSKI TRG • Regionalni trg • Značilnosti enotnega evropskega trga: • Carinska unija • Prost pretok blaga • Prost pretok oseb • Prost pretok storitev • Prost pretok kapitala • Ekonomska unija • Monetarna unija

  9. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI PO ZGD 39. člen ZGD (1) Subjektivni kriterij: Družba s pisnim sklepom določi, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost. (2) Objektivni kriterij: Za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje vedela nepooblaščena oseba.

  10. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI PO ZGD (3) Kateri podatki se ne morejo določiti za poslovno skrivnost? • Poslovno skrivnost so dolžni varovati DRUŽBENIKI, ČLANI ORGANOV DRUŽBE, ZAPOSLENI, POSLOVNI PARTNERJI… • Kršitev poslovne skrivnosti: pravne posledice na številnih pravnih področjih

  11. PREPOVED KONKURENCE 41. IN 42. ČLEN ZGD • Nanaša se na osebe: • Družbeniki d.n.o. • Komplementarji k.d. • Družbeniki in poslovodje d.o.o. • Člani uprave in nadzornega sveta d.d. • prokuristi

  12. PREPOVED KONKURENCE 41. IN 42. ČLEN ZGD • Prepoved sodelovanja v družbi (bodisi v kateri od prej omenjenih vlog bodisi kot delavec) ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. • Trajanje prepovedi: • čas, ko ima nekdo status prej omenjenih oseb • lahko pa tudi do 2 leti po prenehanju tega statusa (izjema, ko prepoved ne sme trajati več kot 6 mesecev: odpoklic člana uprave in odpoklic poslovodje)

  13. PREPOVED KONKURENCE 41. IN 42. ČLEN ZGD Sankciji za kršitev prepovedi konkurence: • Odškodnina • Prepustitev poslov Zastaranje terjatve oškodovane družbe: • Subjektivni rok: 3 mesece • Objektivni rok: 5 let

  14. TUJA PODJETJA NA NAŠEM TRGU • Pojem tujega podjetja: 559. člen ZGD • Načelo svobodnega poslovanja tujega podjetja v Sloveniji: Tuje podjetje je glede pravic, obveznosti in odgovornosti izenačeno z domačimi družbami. • Pravica do opravljanja pridobitne dejavnosti: ustanovitev PODRUŽNICE (del tuje pravne osebe, ki je lokacijsko ločena od sedeža matičnega podjetja)

  15. TUJA PODJETJA NA NAŠEM TRGU Pravni status podružnice tujega podjetja • Nima pravne subjektivitete: glej člen 564 (1) ZGD • Za njene obveznosti odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem: 568. člen ZGD • Obveznost vpisa v sodni register: člen 3 (1) (8) ZSReg

  16. TUJA PODJETJA NA NAŠEM TRGU • Podatki o podružnici tujega podjetja, ki se vpisujejo v sodni register: člen 562(1) ZGD in 4.a člen ZSReg (Lex specialis) • Dodatni podatki se zahtevajo za podružnico tujega podjetja, ki ima sedež v tretji državi. • Listine, ki jih je potrebno priložiti prijavi za vpis v sodni register: člen 562 (2) ZGD

  17. TUJA PODJETJA NA NAŠEM TRGU Tuja podjetja iz tretjih držav Dodatni pogoj: Tuje podjetje mora biti najmanj dve leti vpisano v register države, v kateri ima sedež.

  18. OMEJEVANJE KONKURENCE Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) 4 vrste prepovedanih omejitev: • Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja • Zloraba prevladujočega položaja • Koncentracije podjetij • Omejevanje trga z oblastnimi akti in dejanji Omejitve se vedno določa na UPOŠTEVNEM TRGU (stvarni in geografski trg)

  19. SPORAZUMI, SKLEPI IN USKLAJENA RAVNANJA 5. Člen ZPOmK • Sporazum med podjetji, sklep podjetniških združenj ali usklajeno ravnanje podjetij • Cilj ali učinek: preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco • V Republiki Sloveniji

  20. SPORAZUMI, SKLEPI IN USKLAJENA RAVNANJA • Pravna posledica prepovedi: ničnost • Prepoved se nanaša tako na horizontalne kot tudi na vertikalne sporazume. • Primer prepovedanih sporazumov: • Sporazum o ceni in drugih poslovnih pogojih • Sporazum o količini • Sporazum o delitvi trga • Neenaki pogoji za enakovrstne izpolnitve • Pogojevanje sklenitve pogodbe s prevzemom dodatnih izpolnitev, ki niso v zvezi s predmetom pogodbe

  21. SPORAZUMI, SKLEPI IN USKLAJENA RAVNANJA - izjeme 1. Člen 5 (3) ZPOmK: 4 pogoji • Izboljšanje proizvodnje, razdelitve dobrin, pospešitev tehničnega ali gospodarskega razvoja • Pravičen delež doseženih koristi za potrošnika • Ne vsebujejo omejitev, ki niso nujno potrebne za doseganje navedenih ciljev • Ne dajejo možnosti udeleženim podjetjem, da bi izključila pomemben del konkurence glede predmetov pogodbe

  22. SPORAZUMI, SKLEPI IN USKLAJENA RAVNANJA - izjeme Izjeme na podlagi člena 5 (3) ZPOmK so lahko: • Individualne ali posamične: priglasitev Uradu za varstvo konkurence, odločba • Skupinske: skupine sporazumov, za katere prepoved ne velja, določi Vlada RS z uredbo; pravna podlaga člen 9 (1) ZPOmK; teh sporazumov ni potrebno priglašati.

  23. SPORAZUMI, SKLEPI IN USKLAJENA RAVNANJA - izjeme 2. 6. člen ZPOmK: omejitve majhnega pomena • Horizontalni sporazumi: 10 % tržni delež • Vertikalni sporazumi: 15 % tržni delež • Mešani sporazumi: 10 % tržni delež • Konkurenca na trgu ne sme biti omejena zaradi okoliščin na trgu. • Izjema ne velja, če sporazum vsebuje določene omejitve.

  24. ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA 10. Člen ZPOmK • Definicija trga • Prevladujoči položaj: domneva prevladujočega položaja ob tržnem deležu, večjem od 40 % oz. 60 %, če gre za dvoje ali več podjetij. • Zloraba prevladujočega položaja

  25. ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA Primeri zlorabe prevladujočega položaja • Nepoštene cene in nepošteni pogoji • Neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen • Omejevanje proizvodnje, trgov, tehničnega napredka • Uporabe neenakih pogojev za primerljive posle • Pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki niso povezane z vsebino teh pogodb.

  26. KONCENTRACIJE 11. Člen ZPOmK Kaj šteje za koncentracijo? • Združitev dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij • Pridobitev neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem • Dve ali več podjetij ustanovi skupno podjetje, ki naj bi bilo samostojen gospodarski subjekt z daljšim trajanjem

  27. KONCENTRACIJE • 12. člen ZPOmK: priglasitev pri Uradu za varstvo konkurence • Obveznost priglasitve koncentracije: alternativno • Skupni letni promet v posameznem od zadnjih dveh let na slovenskem trgu presega 8 milijard SIT • Skupno več kot 40 % transakcij na znatnem delu slovenskega trga s proizvodi, ki so predmet transakcije, ali njihovimi substituti - Rok za priglasitev: 1 teden od sklenitve pogodbe ali objave javne ponudbe ali pridobitve kontrolnega interesa

  28. KONCENTRACIJE Kriterij za presojanje koncentracij: 13. člen ZPOmK nevarnost ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, kar bi imelo za posledico izločitev ali bistveno zmanjšanje učinkovite konkurence

More Related