1 / 13

OBRAVNAVA V SKUPNOSTI

OBRAVNAVA V SKUPNOSTI. KOORDINATOR OBRAVNAVE V SKUPNOSTI JANEZ TUŠAR, magister soc. dela Center za socialno delo Idrija. Obravnava v skupnosti

delling-ull
Download Presentation

OBRAVNAVA V SKUPNOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. OBRAVNAVA V SKUPNOSTI KOORDINATOR OBRAVNAVE V SKUPNOSTI JANEZ TUŠAR, magister soc. dela Center za socialno delo Idrija

  2. Obravnava v skupnosti „je postopek izvajanja socialno-varstvenih, zdravstvenih ali drugih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v PB ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave“ (Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti)

  3. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi pristojni Center za socialno delo (Zakon o duševnem zdravju). Nastop profila Koordinatorja obravnave v skupnosti s sprejetjem Zakona o duševnem zdravju (2008).

  4. Naloge koordinatorja obravnave v skupnosti

  5. Uporaba metode osebnega načrtovanja in izvajanja storitev skupaj z uporabnikom v vzpostavljenem delovnem odnosu. (vpliv uporabnika, krepitev moči, pravica do napak, refleksivnost in reflektivnost)

  6. Vir: Flaker, Mali, Rafaelič, Ratajc (2013), str. 28

  7. Število Koordinatorjev obravnave v skupnosti • prva faza 2009, 19KOS v 9 področjih • druga faza - širjenje mreže 2011: dodatnih 5 KOS skupaj 24 (pri čemer 2 KOS opravljata delo polovični delovni čas, CSD Idrija, CSD Murska Sobota) • plan- predvideno končno število KOS do konca leta 2012 je bilo 30 KOS • trenutno dejansko stanje: 22,5 KOS • Razlog za zmanjševanje števila koordinatorjev: • ni soglasij MDDSZ ob nadomestitvah (Zakon o uravnoteženju javnih financ - ZUJF)

  8. Normativ KOS • Normativ števila uporabnikov s katerimi KOS aktivno sodeluje je 30-40 uporabnikov. • Dejansko je število vključenih uporabnikov v praksi večje, kar kaže na to, da so potrebe po koordinatorjih večje od sedanjega števila. V letu 2013 je bilo vodenih 1436 uporabnikov. • Neposredni vplivi na kvaliteto dela- zamik načrtovanja in izvajanja osebnih načrtov, manj osebnih stikov, krajši čas neposrednega stika z uporabnikom in preobremenjenosti KOS. • Število pobud za vključitev v KOS je iz PB prešlo na CSD, psih. ambulante, nevladne org. ter druge.

  9. Povezovanje s profili (timske konference) • Psihiatri – še vedno prihaja do tega, da občasno nekateri ne želijo sodelovati, navajajo različne razloge (časovna stiska, oddaljenost kraja MDT, neurejenost plačila njihovega sodelovanja v MDT, nezainteresiranost in nepristojnost). Koordinatorji izkoriščamo druge možnosti sodelovanja (e-pošta, pošta, telefon). • Ostali sodelujoči–CSD, nevladne organizacije, ZZRS, ZD, društva, šole, občine, stanovanjski skladi, zapori, sodišča, PB-ekipe psihiatričnega zdravljenje v skupnosti

  10. Ovire • Pomanjkanje različnih programov nevladnih organizacij v določenih regijah • Pomanjkanje ustreznih programov za mlade pod 18 let • Slabo razvita mreža storitev na področju skrbi za duševno zdravje

  11. Dobre prakse KOS • Preselitve iz zavodov v stanovanjske skupine • Preselitve iz SS v lastna ali najemniška stanovanja • Ureditev bivanjskih razmer in psihosocialne podpore v lokalnem okolju in s tem možnosti nadaljnjega bivanja v kraju. • Izboljšanje socialne vključenosti in destigmatizacija uporabnikov (podpora, krepitev moči, stabilizacija življenjskih razmer)

  12. Viri: • Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008) • Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti (Ur. l. RS, št. 49/2009) • Vito Flaker, Jana Mali, Andreja Rafaelič, Simona Ratajc (2013): Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo

  13. Hvala za pozornost!

More Related