1 / 18

GEOMETRIJSKI ELEMENTI V PROSTORU

GEOMETRIJSKI ELEMENTI V PROSTORU. 9. razred. 1. TOČKA. IN PREMICA. UPODOBITEV:. ravna črta. majhen krožec, križec ali črtica na črti. p. R. +. A. P. S. T 3. premica p ali premica PR. OZNAKA:. velika tiskana črka (+ indeks). mala pisana črka.

darrin
Download Presentation

GEOMETRIJSKI ELEMENTI V PROSTORU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. GEOMETRIJSKI ELEMENTI V PROSTORU 9. razred

  2. 1. TOČKA IN PREMICA UPODOBITEV: ravna črta majhen krožec, križec ali črtica na črti p R + A P S T3 premica p ali premica PR OZNAKA: velika tiskana črka (+ indeks) mala pisana črka ali z dvema točkama, ki ležita na premici

  3. MEDSEBOJNA LEGA točke in premice: A  p C p Točka A leži na premici p. B Točka B ne leži na premici p. B  p A Točki A in C na premici p določata daljico AC. Premica p je nosilka daljice AC. Velja: ACp Daljica AC leži na premici p. A  AC C  AC Obe krajišči ležita na daljici AC. Skozi eno točko lahko položimo neskončno mnogo premic. šop premic Točki določata premico. Skozi dve točki lahko položimo natanko eno premico.

  4. Točke C, D in E so KOLINEARNE, ker ležijo na isti premici. E D Točke C, D in F so NEKOLINEARNE, C F ker ne ležijo na isti premici. Tri NEKOLINEARNE točke določajo ravnino. To so KOMPLANARNE TOČKE. S T ravnina R P ravnina (P,S,T) Vrstni red točk v oklepaju ni pomemben!

  5. Ravnino določajo: • Tri nekolinearne točke (na prejšnji strani) • Premica in točka, ki ne leži na premici • Dve vzporednici • Dve vzporednici C • Dve sečnici • Dve sečnici A B

  6. 2. MEDSEBOJNA LEGA DVEH PREMIC V PROSTORU SEČNICI p1 R Ležita v isti ravnini. R P p2 R Imata eno skupno točko - presečišče. p2 p1 p1 p2 = { P } Poseben primer sečnic sta pravokotnici. Presečišče imenujemo NOŽIŠČE. VZPOREDNICI R p3 p3 R Ležita v isti ravnini. p4 p4 R p3 p4 =  Nimata nobene skupne točke. p3 p4 = {} ali

  7. MIMOBEŽNICI Ne ležita v isti ravnini. p5 p5 p6 = {} p6 Nimata nobene skupne točke. Dve premici sta mimobežni, če skoznju ne moremo postaviti ene ravnine. p R1 R2 q

  8. VZPOREDNICI Kot med njima je 0°. KOT MED PREMICAMA SEČNICI MIMOBEŽNICI   Izmerimo manjši kot med sokotoma. Premici najprej vzporedno premaknemo, da postaneta sečnici, nato izmerimo manjši kot med sokotoma.

  9. 3. MEDSEBOJNA LEGA PREMICE IN RAVNINE V PROSTORU VZPOREDNICI p1 R Premica in ravnina sta vzporedni: p1 Nimata nobene skupne točke: p1 R= {} R PREMICA LEŽI V (na) RAVNINI R pR p Imata neskončno mnogo skupnih točk - celo premico p. pR = p

  10. PREMICA SEKA (PREBADA) RAVNINO Imata eno skupno točko - prebodišče (presečišče, sečišče). pR = { P } p R P Premico p imenujemo sečnica ravnine. Glede na lego ji rečemo POŠEVNICA na ravnino. PRAVOKOTNICA (normala) na ravnino je premica, ki prebada ravnino pod pravim kotom. n Premica je pravokotnica na ravnino, če je pravokotna vsaj na dve premici ravnine skozi NOŽIŠČE. R b a n R  n a  n b b R a R

  11. Možne lege premice in ravnine Vzporedna z ravnino Prebada ravnino R Leži v ravnini N B A

  12. 4. MEDSEBOJNA LEGA DVEH RAVNIN V PROSTORU RAVNINI STA VZPOREDNI R1 R2 R1 Nimata nobene skupne točke. R1R2= {} R2 RAVNINI SE SEKATA R4 (pod poljubnim kotom ali pravokotno) Imata neskončno mnogo skupnih točk R3 p - premico p. R3R4= p

  13. 5. “DELITEV” Premico s točko razdelimo na dva poltraka. izhodišče poltraka B A T premica p poltrak k ali poltrak AB dopolnilni poltrak k’ Izhodišče pripada obema poltrakoma. ali poltrak AT A  k in A  k’

  14. Ravnino s premico razdelimo na dve polravnini. dopolnilna polravnina pB B A C polravnina pA ali polravnina pC p Premico p imenujemo rob polravnin. Premica p pripada obema polravninama. p  pA in ppB

  15. Prostor z ravnino razdelimo na dva polprostora. “levi” polprostor R “desni” polprostor Ravnina pripada obema polprostoroma.

  16. 6. RAZDALJE Razdalja točke od premice T Razdalja točke T od premice je njena pravokotna razdalja p 90° N (nožišče) d(T,p) = d(T,N)

  17. Razdalja točke od ravnine T p in q Premica s s Razdalja točke T od ravnine R je njena pravokotna razdalja p 90° R q

  18. Razdalja med dvema vzporednicama b N1 a N2 d(a,b) = d(N1,N2) Razdalja med vzporednicama je enaka dolžini daljice, ki jo določata nožišči pravokotnice na vzporednici.

More Related