Mednarodna raziskava bralne pismenosti pirls 2006
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 24

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2006 PowerPoint PPT Presentation


  • 71 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2006. CEPS, Ljubljana, 16. januarja 2008 Marjeta Doupona Horvat, nacionalna koordinatorka PIRLS 2006. Osnovni podatki o raziskavi. 40 držav v Sloveniji: 3./8 letke in 4./9 letke

Download Presentation

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2006

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Mednarodna raziskava bralne pismenosti pirls 2006

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2006

CEPS, Ljubljana, 16. januarja 2008

Marjeta Doupona Horvat,

nacionalna koordinatorka PIRLS 2006

Pedagoški inštitut


Osnovni podatki o raziskavi

Osnovni podatki o raziskavi

  • 40 držav

  • v Sloveniji:

    • 3./8 letke in 4./9 letke

    • 145 šol (+ 14 dodatnih, ki pa niso upoštevane v mednarodnem povprečju)

    • 2 razreda na šolo (če obstajata)

    • skupaj 5337 otrok (45 : 55 = osemletka : devetletka)

      Čas zajema podatkov: maj 2006


Faze raziskave

Faze raziskave

  • priprava smernic raziskave, zbiranje primernih besedil za naloge

  • priprava instrumentarija (naloge, vprašalniki)

  • prevod, verifikacija, layout, verifikacija

  • vzorčenje (hkrati za glavno raziskavo in predraziskavo)

  • poskusni zajem (predraziskava): 2005, kodiranje, vnos podatkov, obdelava podatkov

  • izboljšava instrumentarija

  • prevod, verifikacija, layout, verifikacija

  • glavni zajem podatkov: 2006

  • kodiranje, vnos podatkov, obdelava podatkov

  • rezultati: 28. november 2007


Bralni dose ek v letu 2006

Bralni dosežek v letu 2006

  • Slovenski desetletniki so zelo napredovali v bralni pismenosti od leta 2001 (od 502 točk na 522 točk).

  • Bolj od Slovenije so napredovale samo Rusija, Hongkong in Singapur.

  • Od evropskih držav imamo enak dosežek kot Škotska, Francija in Poljska, boljši smo od Španije, Islandije, fr.Belgije, Norveške, Romunije, Gruzije, Makedonije. Za ostalimi državami zaostajamo.

  • Naši otroci so kljub enakemu številu let šolanja še vedno med najmlajšimi, kar nekoliko vpliva na končni rezultat.


Izobrazba star ev in bralni dose ek

Izobrazba staršev in bralni dosežek

  • Med otroci, katerih starši imajo končano univerzo, in tistimi, katerih starši imajo več kot srednjo šolo, je 30 točk. Približno enaka je razlika med otroki, katerih starši imajo končano OŠ in tistimi, katerih starši imajo končano SŠ – 43 točk.

  • 40 točk je razlika 1 leta, kar pomeni, da je med skrajnima skupinama več kot 90 točk oziroma za več kot dve leti razlike, in to v starosti 10 let (povprečna starost otrok v PIRLS 2006 je bila 9.9 leta)


Koliko so napredovali otroci razli no izobra enih star ev

Koliko so napredovali otroci različno izobraženih staršev


Mednarodna raziskava bralne pismenosti pirls 2006

indeks čl.razvoja

0,869

0,927

0.856

0,944

0,805

0,910

0,796

0,743


Izobrazba star ev in predopismenjevalne sposobnosti

Izobrazba staršev in predopismenjevalne sposobnosti

univerza

več kot SŠ


Zakaj je pomembno koliko knjig imajo otroci doma

Zakaj je pomembno, koliko knjig imajo otroci doma

28 točk

17 točk

9 točk

15 točk

17 točk


Zemljevid iz asopisa dohodnina na prebivalca po ob inah

Zemljevid iz časopisa: Dohodnina na prebivalca po občinah


1 petina najvi ji dose ki

1. petina – najvišji dosežki


2 petina po dose kih

2. petina po dosežkih


3 petina po dose kih

3. petina po dosežkih


4 petina po dose kih

4. petina po dosežkih


Zadnja petina po dose kih

Zadnja petina po dosežkih


Ali lahko govorimo o tipi ni slovenski oli

Ali lahko govorimo o tipični slovenski šoli?

1- nedok.oš

2 - oš

3 –sš

4- /

5 – višja šola

6- visoka šola

7- podipl.

440 – nižji mejnik, 475 – srednji m., 550 – višji m., 625 – najvišji m.


Kaj pa o ekonomsko ogro enih pravijo ravnateljice in ravnatelji

Kaj pa o ekonomsko ogroženih pravijo ravnateljice in ravnatelji

  • V vprašalniki smo ravnatelje vprašali, koliko otrok na njihovi šoli prihaja iz ekonomsko ogroženih družin:

    0 – 10 % ocenjujejo ravnatelji 30 % otrok (BD: 524)

    11-25 % ocenjujejo ravnatelji 44% otrok (BD: 522)

    26-50 % ocenjujejo ravnatelji 20% otrok (BD: 517)

    več kot 50 % ocenjujejo ravnatelji 6% otrok (BD: 520)

    Vse skupine imajo praktično enak dosežek.

    V drugih državah so ravnatelji glede na bralni dosežek v povprečju bolje ocenili socialno ogroženost otrok na šoli.


Zakaj ni o razlikah med de ki in deklicami

Zakaj nič o razlikah med dečki in deklicami?


U iteljice u itelji po starostnih skupinah

Učiteljice /učitelji po starostnih skupinah

  • v 20 letih: 12% otrok poučujejo učiteljice, ki so stare manj kot 30 let (leta 2001: 10%)

  • v 30 letih: počujejo 24% otrok (leta 2001: 38%)

  • v 40 letih: poučujejo 44% otrok (leta 2001: 31%)

  • v 50 letih:poučujejo 19 % otrok (leta 2001: 21%)

    Tudi v drugih državah primanjkuje učiteljic in učiteljev v najmlajši starostni skupini! Za vse države velja, da učitelji v starosti do 30 let v povprečju poučujejo le 15 % otrok

    Avstrija: 6%, Bolgarija: 3%, Nemčija: 5%, Italija: 2%, Litva: 1%, Poljska 2%, nasprotno pa je v Hongkongu: 29% in Singapurju: 37%!


Kaj pa devetletka

Kaj pa devetletka?

  • Testirali smo 5337 otrok, v 3./8 in 4./9.

  • Številčno razmerje med populacijama: 45:55.

  • Oboji so dosegli enak rezultat, osemletkarji 521 točk, devetletkarji 523 točk.

    Izračunali smo, da imajo devetletkarji kljub temu nekaj boljši rezultat (računali smo po metodi strukturnih modelov), in sicer:

  • razmerje med dečki in deklicami (deklice imajo pomembno višji rezultat) je v devetletki 53,3 % proti 46,7 %, s čimer se rezultat osemletkarjev umetno zviša,

  • najmlajši otroci, t. i. pogojniki, ki bi morali biti praviloma vpisani v devetletno šolo, so starši vpisali v osemletno šolo. Ti otroci imajo v vseh mednarodno primerjalnih raziskavah znanja pomembno višje rezultate od drugih otrok, kar pomeni, da je na ta način rezultat osemletkarjev umetno zvišan.


Hvala za pozornost

Hvala za pozornost!

[email protected]


  • Login