Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki

1. Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki Ružica Boškić, višja raziskovalka Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica Ruzica.Boskic@guest.arnes.si

2. Metodologija • Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008): • Analiza statističnih podatkov (AGP, SILC) • Fokusne skupine • Intervjuji s prejemniki humanitarne pomoči

3. Metodologija 2. faza: Raziskava Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki – materialni in nematerialni obraz revščine (jesen 2008): • Analiza podatkov iz obrazcev za uveljavljanje otroškega dodatka za upravičence od I. do vključno V. razreda prejemnikov otroških dodatkov • Anketni vprašalnik na reprezentativnem vzorcu družin z otroki pod pragom minimalnega dohodka ter družin z otroki od II. do vključno V. razreda otoških dodatkov. • Anketni vprašalnik prilagojenim otrokom med otroki v anketiranih družinah, starimi od 12 do 18 let (en otrok v družini).

4. Revščina otrok • Konvencija o otrokovih pravicah (27. člen) opredeljuje pravico otrok do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju. • Otroci kot del družine delijo usodo ostalih družinskih članov. • Hkrati pa se revščina otrok od revščine odraslih razlikuje v vzrokih, zaradi katerih je otrok reven in v dolgoročnih učinkih.

5. Prag tveganja revščine izražen v dohodku in višina minimalnega dohodka glede na tip družine

6. Minimalni dohodek posameznih tipov družin znaša od 45% do 49% praga tveganja revščine. • Pod pragom tveganja revščine je v letu 2007 živelo 11,5% ali 233.000 ljudi, med njimi 19.000 otrok. • DSP pa je prejemalo zgolj 28% le-teh oziroma 65.000 ljudi, med njimi 15.000 otrok.

7. Populacija in vzorec Realizacija vzorca 459 anketirancev – 59,6%

8. Segmentacija revnih družin z otroki • »RESNIČNO REVNI« • »NEVIDNI REVNI« • »NAVIDEZNO REVNI« • »REVNI NAD PRAGOM MINIMALNEGA DOHODKA /REVNI ZAPOSLENI«

9. Ključne značilnosti najrevnejših družin

10. Struktura prihodkov

11. Zaposlenost

12. Stopnja izobrazbe

13. Zdravstveno stanje

14. Stanovanjske razmere Slabše stanovanjske razmere pri najrevnejših družinah se kažejo predvsem v tem, da: • ima slaba petina (18%) družin zaradi previsokih tekočih obratovalnih stroškov hude ali zelo hude težave; • 12,7% jih živi v stanovanjih z neustreznimi higienskimi pogoji; • njihov stanovanjski status je bolj negotov od ostalih, saj kar 32,4% teh družin prebiva v stanovanjih sorodnikov.

15. Stanovanjski stroški (% celotnih mesečnih stroškov)

16. Prehrana • Za prehrano revne družine porabijo petino prihodkov. • V bistveno večji meri kot druge družine si pri preskrbi s prehrano pomagajo z lastno pridelavo. Hrano na ta način v večjem ali manjšem obsegu pridobiva skoraj 70% družin. • Znatno nižji je delež pomoči v prehrani s strani sorodnikov in prijateljev. • Pomoč humanitarnih organizacij pri preskrbi s prehrano prejema 16% revnih družin. • Delež tistih, ki ocenjujejo, da njihova prehrana ni ustrezna, znaša 13,2%.

17. Poraba

18. Ostale ugotovitve – I. • Ključno vlogo pri izboljševanju socialnega položaja najrevnejših družin imajo socialni transferji in družinski prejemki (predvsem OD) in subvencije storitev (brezplačni vrtci, šolska prehrana, prevozi, subvencije najemnin). • Indikatorji socialnega položaja, ki smo jih spremljali, izkazujejo manjše razlike med dohodkovnimi razredi kot smo jih pričakovali. • Razlike v dohodkih med prvim in petim razredom OD so majhne, zlasti če upoštevamo celoten učinek socialnih transferjev in subvencij, ki so jih deležne najrevnejše družine.

19. Ostale ugotovitve – II. • Ob tem, ko je Slovenija vodila izredno uspešno socialno politiko v odnosu do najrevnejših, so zaskrbljujoče majhne razlike v plačah srednjega, zlasti spodnjega srednjega razreda. • Kar 77% anketirancev je navedlo nizke plače kot največji razlog za trenutne slabe življenjske razmere njih in njihovih družin. Med njimi je navedlo ta razlog kar 82% anketirancev iz petega razreda OD.

20. Potrebno bi bilo - I. • Zaradi omejenosti vpliva socialnih transferjev, ki predstavljajo pasivne oblike pomoči, vzpostaviti ponudbo oblik aktivnega reševanja socialne izključenosti (krepitev posameznikov, vključenost v ukrepe APZ, razvoj socialnega podjetništva…) • Zagotoviti enotno vstopno točko v sistem socialnih pomoči ter zagotoviti celosten in pregleden sistem vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.

21. Potrebno bi bilo - II. • Vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih in bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera. • Določiti uradnega nosilca koordinacije dela med vsemi organizacijami, ki zagotavljajo pomoč socialno ogroženim (RK; Karitas, občine, druge nevladne organizacije). • Bolj kot doslej je potrebno delati na izenačevanju izhodiščnih možnosti za vse otroke.