IZBIRNI PREDMET PSIHOLOGIJA NA MATURI

1. IZBIRNI PREDMETPSIHOLOGIJA NA MATURI 210 ur 6 ur/teden

2. Ponovitev • PSIHOLOGIJA: • Znanost, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost. • Začetki: • Wilhelm Wundt leta 1879 ustanovi 1. psihološki laboratorij v Leipzigu. • Znanstvena metoda: • Opazovanje, razvijanje teorije, postavljanje hipotez, preverjanje hipotez z raziskavami, vrednotenje teorije.

3. Cilji psihologije • Opisovanje: pojav opredelimo in opišemo njegove značilnosti, da ga lahko razlikujemo od drugih pojavov. • Razlaganje: raziskujemo in pojasnjujemo dejavnike, ki vplivajo na posamezen pojav ter iščemo interakcije med dejavniki. • Napovedovanje: na podlagi poznavanja pojava in vplivov lahko napovemo, kako se bo pojav verjetno spremenil, če se spremenijo dejavniki  težko, ker nikoli ne poznamo vseh dejavnikov; naključni dejavniki • Spreminjanje: nadzorovano spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na pojav, da dosežemo koristne spremembe  težko, ker mora biti posameznik motiviran za spremembo; spremembe so težke in dolgotrajne.

4. Psihologija in druge znanosti NARAVOSLOVNE Matematika Fizika Biologija Kemija DRUŽBOSLOVNE Sociologija Andragogika Zgodovina Filozofija Psihologija Tabela 1.1, str. 15!

5. Panoge psihologije= specializirana področja psihologije, ki lahko mejijo na druge znanosti (socialna, klinična) Teoretične: • Obča: splošne zakonitosti duševnega delovanja pri normalnih odraslih. • Razvojna: spremembe duševnih procesov, vedenja in osebnosti, ki so povezane z razvojem oz. staranjem. • Socialna: duševni pojavi in vedenje posameznika v družbenih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika. • Kognitivna: proučuje spoznavne procese (učenje, mišljenje, pozornost, zaznavanje, reševanje problemov).

6. Praktične/uporabne: • Psihologija dela: selekcija delavcev, načini vodenja, delovna motivacija, odnosi. • Klinična: svetovanje in psihološka pomoč ljudem v stiski, z duševnimi motnjami. • Pedagoška: učne strategije, učne težave, poklicno svetovanje, načini poučevanja, razredna klima. • Športna: motiviranje športnikov, samozaupanje, delovanje ekipe.

7. Psihološke smeri • Učbenik, str. 18 – 23. • Primerjalna tabela za vse smeri (tudi strukturalizem): • Pomembni pojmi • Tehnike • Vpliv • Kritika • Prednosti

8. Psihologija v Sloveniji

9. Metode in tehnike v psihologiji Značilnosti znanstvene metode (5 stopenj znanstvenega spoznavanja): • opazovanje pojavov v vsakdanjem življenju • razvijanje teorije, s katero poskušamo pojasniti opaženo • postavljanje hipotez, ki izhajajo iz teorije in jih je mogoče preveriti • načrtovanje raziskave, ki omogoča preverjanje hipotez • vrednotenje teorije na osnovi rezultatov

10. Znanstveno vs. neznanstveno spoznavanje

11. vprašalnik Neeksperimentalna/opisna intervju psihološki test METODE TEHNIKE sociometrična tehnika ocenjevalna lestvica Eksperimentalna

12. Eksperiment • Že vemo, str. 26 • Laboratorijski: + dobro nadzorovanje motečih spremenljivk - nenaravna situacija  vprašljiva posplošljivost • V naravni situaciji: + lažja posplošljivost - slabše nadzorovanje motečih spremenljivk

13. Načrtovanje eksperimenta • Raziskovalno vprašanje: Kako zunanje nagrade vplivajo na motivacijo? • Pripomočki: • Sestavljanka iz kock, ki jo je mogoče zložiti na več kot milijon različnih načinov in načrti za sestavljanje • Aktualne in zanimive revije • 50 € • štoparica

14. Opisna metoda - opazovanje • Že vemo, str. 28 • Znanstveno opazovanje: sistematično, načrtovano, cilj opazovanja je vnaprej določen, izurjeni opazovalci (prisotnost lahko spremeni vedenje, pričakovanja opazovalcev lahko izkrivijo rezultate in razlago teh rezultatov)

15. Eksperiment vs. opisna metoda • Dejavnost, str. 29 • Prednosti: nadziramo moteče spremenljivke  raziskava je ponovljiva, omogoča ugotavljanje vzročno-posledičnih povezav • Pomanjkljivosti: pojav je umetno sprožen; nenaravna situacija ali okoliščine; včasih etično sporen ali nemogoč za izvedbo • Tabela 2.2, str. 29

16. Raziskovalne tehnike • Že vemo, str. 30 Intervju • Strukturiran/standardiziran: vprašanja in odgovori so vnaprej podani, vsi udeleženci imajo enaka vprašanja in enake pogoje + spraševalec je manj čustveno vključen – manjši vpliv na udeleženca + posplošitve so bolj upravičene + odgovori udeležencev so primerljivi - spraševalec ne sme dodatno pojasniti vprašanja ali odgovora – možna napačna interpretacija - zelo uradna situacija lahko demotivira

17. Nestrukturiran/nestandardiziran: vnaprej določena le okvirna vsebina vprašanj, vrstni red ni pomemben, vprašanja se prilagajajo odgovorom + spraševalec lahko razjasni vprašanje ali odgovor + bolj sproščeno ozračje + oseba lahko odgovori, kakor želi - odgovorov udeležencev med sabo ni mogoče primerjati - slabša posplošljivost - težja analiza

18. Vprašalnik • Odprti tip vprašanj: vprašanja so vnaprej napisana, udeleženec nanje sam odgovarja kakor želi; • Zaprti tip: Odgovori so vnaprej določeni, udeleženec si enega (ali več) izbere; • Dejavnost str. 32

19. Ocenjevalne lestvice Proučevane pojave razporejamo v kategorije ali po stopnjah. • Opisne: stopnje so določene z besednimi opisi (vedno, skoraj vedno, nikoli…) • Številčne: besedne opise zamenjajo številke • Grafične: ni ločenih stopenj, ampak je črta med dvema skrajnima točkama (vedno-nikoli) kombinacija

20. Sociometrična tehnika • Ugotavljamo odnose med ljudmi znotraj manjših skupin (razred, delovni tim, taborniki, vojaška enota) – kdo bi lahko bil učinkovit vodja, kdo je osamljen, izločen, kdo ima razdiralni vpliv, kdo so prijatelji… • Najpogosteje jih sprašujemo s kom bi sedeli, sodelovali, se družili (tudi koga ne bi izbrali, vendar redkeje) • Sociogram je grafični prikaz izbiranj oz. neizbiranj, vzajemnih izbir – osamljeni, zvezde, klike (se izbirajo vzajemno), trikotniki, pari • Indeks priljubljenosti = dobljene izbire / možne izbire

22. Psihološki testi • Standardizirani (za vse enaka navodila, čas reševanja, rezultat se ugotavlja na podlagi norm populacije) • Veljavni (meri tisto, kar želimo, da meri) • Zanesljivi (ob večkratnem merjenju dobimo konsistentne rezultate) • Testi sposobnosti (inteligentnosti, ustvarjalnosti) in testi osebnosti (osebnostnih lastnosti, interesov, stališč, vrednot)

23. Etika psihološkega raziskovanja • Vsaka država ima Kodeks psihološke etike. • Splošna načela: • Prostovoljno sodelovanje • Seznanjenost z namenom testiranja • Možnost prekinitve brez posledic • Anonimnost • Privolitev staršev • Omejitev škode / neškodovanje

24. POSTOPKI ZBIRANJA IN STATISTIČNE OBDELAVE PODATKOV Statistika preučuje metode zbiranja, urejanja, kvantitativne obdelave, prikazovanja in analiziranja številskih podatkov. Zbiranje podatkov z metodami (tehnikami)  urejanje in obdelava  prikaz in analiza (od 50 do več tisoč udeležencev)

25. Populacija in vzorec • POPULACIJA = množica pojavov (ljudi, predmetov, dogodkov), ki jo preučujemo. • ENOTA POPULACIJE = posamezen pojav • VZOREC = manjši del populacije, ki je reprezentativen (dober predstavnik populacije) ugotovitve posplošujemo z večjo ali manjšo napako Podoben po strukturi (spol, starost, izobrazba, SES ...) Dovolj velik Naključno vzorčenje (vse osebe iz populacije imajo enako možnost biti izbrane)

26. Urejanje in prikazovanje podatkov • Ranžirna vrsta: najpreprostejši prikaz; ureditev rezultatov po velikosti (Xmin, Xmax, N) • Frekvenčna porazdelitev individualnih rezultatov: kadar je rezultatov veliko in se večkrat ponavljajo

27. Frekvenčna porazdelitev grupiranih rezultatov • Frekv. por. individ. rezultatov je lahko dolga in nepregledna • Posamezne rezultate grupiramo v skupine  razredi (morajo vsebovati enako število individualnih rezultatov) • Vse enote v razredu imajo vrednost sredine razreda • 6 – 12 razredov xk= (xmax+xmin)/2 = (7+11)/2 = 18/2 = 9

28. Grafični prikazi • Histogram: sestavljajo ga pravokotniki – širina je interval razreda, višina je določena s frekvencami, na sredi je vrednost sredine razreda • Poligon: z lomljeno črto povezane frekvence na sredinah razredov

29. Srednje vrednosti • Okrog srednjih vrednosti se rezultati kopičijo. Povejo nam, kakšen je vzorec v povprečju. • Aritmetična sredina / povprečje (M): vsoto rezultatov delimo z njihovim številom. Zaokrožimo na dve decimalki. • Iz individualnih rezultatov • Iz grupiranih rezultatov

30. Mediana (lat. medianus = središčen; Me): leži na sredini ranžirne vrste. Polovica oseb ima nižji, polovica pa višji rezultat. • Prednosti/pomanjkljivosti: upoštevamo le vrednost v sredini ranžirne vrste, pri ostalih pa le, ali so pod ali nad njo. Ne vključimo vseh rezultatov, kar pa ne more izkriviti slike, če se pojavljajo skrajne vrednosti. • Modus (lat. modus = način; Mo): je rezultat, ki se največkrat pojavlja. Lahko jih je več. • Prednosti: lahko ga določamo tudi pri nominalnih spremenljivkah (spol, izobrazba…) • Pomanjkljivosti: se spreminja, če spreminjamo širino razreda, upošteva le najpogostejšo vrednost in nobene druge, ne pove, koliko oseb je doseglo višji in koliko nižji rezultat, neuporaben, ko imamo malo podatkov, ki se pojavljajo z enako frekvenco.

31. Pogoji za določanje mer srednjih vrednosti: • Nominalne (spol, izobrazba): modus • Ordinalne (razmerja niso enaka): modus ali mediana • Intervalne in razmernostne (enaka razmerja, brez ali z absolutno ničlo): vse tri mere

32. Razpršenost rezultatov • V kakšnem obsegu (intervalu) se gibljejo posamezni rezultati oz. koliko so zgoščeni okoli povprečja. • Razpon (razmik) = razlika med največjim in najmanjšim rezultatom. Najpreprostejša in najmanj natančna mera razpršenosti. • Standardni odklon (deviacija) = najpogosteje uporabljana mera razpršenosti. Pove, kolikšna so povprečna odstopanja posameznih rezultatov od aritmetične sredine. Zaokožimo jo na dve decimalki natančno.

33. Normalna porazdelitev • Normalno porazdelitev prikazuje normalna ali Gaussova krivulja, ki je zvonaste oblike, simetrična in enovrha. M = Me = Mo • Je teoretična, vendar se ji veliko stvarnih porazdelitev približuje. • Z njeno pomočjo lahko ugotovimo, kje se nahaja posamezen rezultat glede na druge rezultate. Je osnova standardiziranju psiholoških testov. • V območju M ± 1SD = 68,3% rezultatov M ± 2SD = 95,4% rezultatov M ± 3SD = 99,7% rezultatov

34. Pogoji: • Pojav bi se v realnosti lahko normalno razporejal (ne sme biti na nominalni ravni) • Imamo veliko število rezultatov, dobljenih na reprezentativnem vzorcu • Meritve so bile izvedene z isto metodo v enakih pogojih • Vzorec je po merjeni lastnosti heterogen

35. Povezanost med spremenljivkama - korelacija • Korelacija = povezava med dvema pojavoma (ekstravertnost in število prijateljev) • Korelacijska raziskava = raziskava, ki ugotavlja povezanost • Pearsonov koeficient korelacije (r) = mera stopnje povezanosti  pove, kako se obnaša ena spremenljivka (x), če se druga spreminja (y).

36. Vrednosti se gibljejo od -1 do +1 • r = -1; popolna negativna korelacija: če x raste, y pada in obratno • r = 0; ni povezave: iz x ne moremo sklepati na y • r = +1; popolna pozitivna korelacija: če x raste, raste tudi y in obratno

37. Kriterij: • r < 0,20: neznatna korelacija • 0,20 < r < 0,40: nizka korelacija • 0,40 < r < 0,70: zmerna korelacija (0,60 je v psih. že dobra korelacija) • 0,70 < r < 0,90: visoka korelacija • r > 0,90: zelo visoka korelacija

38. Interpretiranje rezultatov korelacijskih raziskav • Popolnih korelacij v psihologiji ni  napovedujemo z večjo ali manjšo verjetnostjo • Korelacijske raziskave dajo informacijo o povezanosti  ne moremo sklepati na vzročno-posledični odnos (eksperimentalne študije) • Slab učni uspeh – več izostankov • Kajenje marihuane – manjša motiviranost • Ženske v politiki – manj korupcije • Zmota iluzorne vzročnosti = prehitro sklepanje na vzročno-posledični odnos (vraževernost)

39. Včasih sta korelirana pojava povezana posredno, preko tretje spremenljivke, ki je nismo upoštevali (v bistvu sploh nista povezana med sabo, ampak sta oba povezana s tretjo spremenljivko) ?!? otroci štorklje !! !! podeželje