Ženske in šport

1. Ženske in šport Doc. dr. Edvin Dervišević, dr.med.

2. Ženske in šport Doc. dr. Edvin Dervišević, dr. med.

3. Telesna aktivnost (TA) in kazalci zdravja • Telesna aktivnost ima nesporne pozitivne učinke na številne kazalce zdravja, prav tako pa obstajajo čvrsti dokazi o učinkih telesne aktivnosti pri zmanjševanju obolevnosti in smrtnosti. • V literaturi so že opisani modeli, ki pojasnjujejo koristi telesne aktivnosti za zdravje posameznika.

4. Kako TA deluje ? • Telesna aktivnost deluje tako • da neposredno zmanjšuje telesno težo • dviguje nivo varovalnega holesterola - HDL in niža nivo škodljivega holesterola – LDL, • zmanjšuje neobčutljivost na inzulin, • povečuje kostno gostoto, • manjša uporabo tobačnih izdelkov in alkohola • zmanjša kronično utrujenost • povzroči da telesno aktivne ženske manjkrat zbolevajo za rakom dojke ali kolorektalnim rakom • zmanjšuje depresijo in anksioznost, izboljšuje razpoloženje in samospoštovanje

5. Koliko TA potrebujemo ? • Nasvete o količini in intenzivnosti TA navajajo mednarodna priporočila o TA za odrasle med 18. in 65. letom starosti (ACSM, 2007). To so glavni napotki teh smernic. • OHRANITI AKTIVEN ŽIVLJENJSKI SLOG • Zmerna aerobna vzdržljivostna vadba minimalno 30 minut 5 ali vsak dan v tednu, minimalno dvakrat na teden pa mora biti aerobna vzdržljivostna vadba močna ter trajati vsaj 20 minut • Oseba lahko kombinira TA različne intenzitete, da doseže ta priporočila

6. Koliko TA potrebujemo ? • Zmerna in močna aktivnost predstavljajo dodatek vsakodnevnim opravilom doma, v gospodinjstvu in službi. • Zmerno aerobno aktivnost, ki je npr. lahkoten tek, lahko izvajamo tudi tako, da opravljamo več 10-minutnih tekov z vmesnimi počitki. • Močna telesna aktivnost je npr. običajen tek, ki povzroča spremembo frekvence in globine dihanja kot tudi pomembno spremembo frekvence srca. • Vsaj dvakrat na teden bi morali odrasli vaditi tudi za mišično moč in mišično vzdržljivost. • Pri TA obstaja izrazita povezava med odmerkom TA in njenim učinkom, zato osebe, ki bi želele bolj ohranjati zdravje, biti bolj fit in preprečevati nastanek kroničnih bolezni morajo vaditi bolj kot so ta omenjena minimalna priporočila.

7. Šport in ženske – zgodovinski pogled • L. 1896 je na poletnih OI ženske niso sodelovale kot tekmovalke • l. 2008 je na OI v Pekingu sodelovalo 4702 športnic (42% vseh tekmovalcev).

8. Športne poškodbe in spol • Med spoloma ne obstajajo pomembne razlike v incidenci (pojavnosti) športnih poškodb, kar pomeni da je število novih poškodb v sezoni enako pri obeh spolih, so pa za ženske značilne poškodbe specifičnih anatomskih regij – npr. poškodbe sprednje križne vezi. DERVIŠEVIĆ, Edvin, HADŽIĆ,Vedran. Influence of sex on the sports injuries rate among slovenian top athletes. Br. j. sports med., 2005, vol. 39, no. 6

9. Zgodovinski pogled • Med spoloma obstajajo razlike na štirih nivojih in sicer • zgradba skeleta • sestava telesa • fiziološki odgovor na vadbo • učinek športnega treninga. • Ženske so običajno manjše in imajo manjšo kostno gostoto kot moški.

10. Temeljna razlika, v zgradbi skeleta je na nivoju medenice, kjer imajo ženske širšo križnico, in posledično drugačen način obremenitve kolenskega sklepa, obenem pa so tudi kosti meč manj ukrivljene kot pri moških. Anatomske razlike

11. Ligamenti – vezi so pri ženskah nekoliko bolj ohlapni kot pri moških. Zaradi tega, je obseg gibanja v sklepih nekoliko povečan, ter to lahko prispeva k večjemu številu poškodb kolena in gležnja. Ohlapnost vezi je med drugim tudi pod vplivom ženskih spolnih hormonov. Anatomske razlike

12. Telesna sestava • V telesni sestavi je temeljna razlika vsekakor v odstotku maščevja, saj tvori pri ženskah maščevje v povprečju 26% telesne mase, pri moških pa zgolj 14%, hkrati pa je manjša mišična masa.

13. Ženska konstitucija je manj mezomorfna in bolj endomorfna kot moška, pa tudi razporeditev maščevja se med spoloma bistveno razlikuje. Telesna sestava

14. Fiziološki odgovor na vadbo • Ženske imajo • nižji volumen krvi, • kar niža skupno oksiformno kapaciteto krvi, • manj je tudi rdečih krvničk ter hemoglobina, • pa tudi samo srce je nekoliko manjše kot tudi maksimalni minutni volumen srca, • kar ima za posledico nekoliko višjo frekvenco srca ob manjšem udarnem volumnu, kot tudi manjšo aerobno kapaciteto žensk (20%) v primerjavi z moškimi.  

15. Fiziološki odgovor na vadbo • Nekoliko manjši prsni koš in posledično tudi manj pljučnega tkiva prispeva k manjši vitalni kapaciteti pljuč, manjšem dihalnem volumni, rezidualnemu volumnu in manjši minutni ventilaciji. • Čeprav imajo ženske v absolutnih terminih manjšo mišično moč, pa so relativne vrednosti (npr. normalizirane glede na telesno težo) včasih popolnoma enake vrednostim pri moških.

16. Triada športnic ? Problemi, ki obstajajo  Klinična manifestacija

17. Razpoložljivost energije • Slaba razpoložljivost energije je osnovni problem triade. • Energija iz hranil služi za vzdrževanje celičnih procesov, toplote, imunskega sistema, gibanja in reprodukcije • Energija, ki se porabi za enega od naštetih procesov ni na voljo za druge procese. • Za športnice lahko energijo razumemo kot količino energije, ki ostane telesu na razpolago potem, ko so telesno aktivne mišice že pobrale svoj delež. • Če vnos hranil zmanjšamo ali če dvignemo pretirano vadbeno breme se bo razpoložljivost energije zmanjšala in telesni procesi ne bodo tekli normalno.

18. Motnje hranjenja • Pri marsikateri športnici je prva stopnja nastanka triade. • Športnice poskušajo na hitro izgubiti telesno maso oz. maščevje. • To storijo tako, da hudo omejijo vnos hrane, nenehno se tehtajo in beležijo zaužite kalorije, jedo na skrivaj, zavračajo hrano pred drugimi, zlorabljajo laksative in postanejo tako podhranjene, dehidrirane ob čemer se pojavijo še psihični znaki depresije, anksioznosti in obsedenosti.

19. Amenoreja • Premlo energije pomeni tudi supresijo menstrualne funkcije • Tiste športnice, ki omejujejo vnos hrane so zlasti ogrožene. • Vadba sama po sebi ne povzroča amenoreje temveč gre za učinek, ki se pojavi le ob nepravilnem unosu hrane, ko energetskim zahtevam ni zadoščeno. • Večinoma se pojavijo težave v smislu motenj lutealne faze do resničnih sekundarnih amenorej. • Pri mladih športnicah lahko menarha nastopi bistveno kasneje, ali pa pride do primarne amenoreje.

20. Prezgodnja osteporoza • Energetski primanjkljaj vpliva tudi na metabolizem kosti. • Motena je normalna resorpcija stare kostnine kot tudi nastajanje nove. • Ker se več kot 50% kostne mase pridobi v adolescenci, so mlade športnice zlasti ogrožene. • Hkratne menstruacijske motnje, pomenijo tudi manjše količine estrogena, kar situacijo dodatno oteži, saj estrogen normalno zavira razgradnjo kosti. • Posledica tega je, da razgradnja kosti preseže nastajanje nove kostnine, kar pripelje do zmanjšanja kostne gostote – osteoporoze. • Situacijo dodatno oteži še dejstvo, da je poleg osnovnih energetskih hranil zmanjšan tudi vnos kalcija, vitaminov in mineralov, kar pripelje tudi do slabše mineralizacije kosti.

21. Dejavniki tveganja • Vsi dejavniki, ki dvigujejo porabo energije ali manjšajo vnos energije. • Sem sodijo: • Daljšanje vadbenih enot • Hujšanj z namenom participacije v športih, ki zahtevajo določeno telesno težo po kategorizaciji • Perfekcionistični tip osebe • Pristop da je triada normalen pojav ali pa zaželena med športnicami (starši, trenerji ??!!)

22. Znaki • Telesno aktivne ženske bi po vsej logiki morale jesti več kot tiste, ki ne trenirajo. Obratna situacija je ključni alarmni znak. • Pri športnicah opazimo stroge diete, laksative, upor do hrane ter izrazite znake energetskega primanjkljaja. • Fizični znaki: izguba teže, mrzle roke in stopala, suha koža, izguba las, odsotnost ali nerednost menstruacij, povečano tveganje za poškodbe, daljši čas okrevanja po poškodbi, stresni zlomi. • Čustveni znaki: spremembe razpoloženja, slaba koncentracija, depresivne in anksiozne krize.

23. Ali je izguba menstruacije normalen pojav za športnice ? • Ne. Lahko je “norma” za nekatere športe ni pa nikakor normalno, zdravo ali sprejemljivo. • Izguba menstruacije je jasen znak, da nekaj s TA ni v redu • Pri športnicah starih 16 let, ki še niso dobile menstraucije je nujen takojšenj posvet z ginekologom, saj odsotnost menstruacije lahko zavre rast in razvoj.

24. Zdravljenje • Multimodalno zdravljenje s poudarkom na kognitivni terapiji vključuje sodelovanje tima • Medicinsko osebje • Psiholog • Nutricist

25. Preprečevanje • Poučevanje športnic o triadi in zdravi športni prehrani. • Skrbno spremljanje rednosti menstraucij • Ne izpuščanje obrokov in malic • Hrana v obliki OH in proteinov mora biti na razpolago po treningu v slačilnici. • Sodelovanje z nutricisti v fazi priprav • Skrb za telesno sestavo in izogibanje “trendovskim” dietam

26. Hvala za pozornost ! www.sportsrehabilitation.net Spletne strani Katedre za medicino športa Relevantni članki o medicini športa zbrani na enem mestu Člani EVIDENCE BASED SPORTS MEDICINE pobude