1 / 26

PRETOČNE HIDROELEKTRARNE

PRETOČNE HIDROELEKTRARNE. DELITEV:. pretočne elektrarne stebrskega tipa, obrežne elektrarne, kanalski (rokavski) tip hidroelektrarne. PRETOČNE ELEKTRARNE STEBRSKEGA TIPA.

uma
Download Presentation

PRETOČNE HIDROELEKTRARNE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRETOČNE HIDROELEKTRARNE

  2. DELITEV: • pretočne elektrarne stebrskega tipa, • obrežne elektrarne, • kanalski (rokavski) tip hidroelektrarne.

  3. PRETOČNE ELEKTRARNESTEBRSKEGA TIPA Za ta tip elektrarn je značilno, da so grajene v strugi reke in predstavljajo stebri že zgradbo, kjer ima prostor že ena majhna elektrarna. Presledki med večimi turbinskimi stebri so pretočna polja s sistemom zapornic, ki zapirajo pretok vodi, odvečno pa prepuščajo.

  4. SESTAVA:

  5. HE DRAVOGRAD

  6. HE DRAVOGRAD Elektrarna Dravograd predstavlja prvo stopnjo dravske verige v Sloveniji. Graditi so jo pričeli med drugo svetovno vojno leta 1941 ter jo končali leta 1944 z dvema vgrajenima agregatoma. Aprila 1945 so zavezniška letala elektrarno močno poškodovala. Po osvoboditvi se je intenzivna obnova pričela tako, da je bil že decembra istega leta za obratovanje usposobljen en agregat, februarja naslednjega leta pa drugi. Z vgraditvijo še tretjega agregata v letu 1955 je elektrarna pričela polno obratovati. Elektrarna Dravograd je, poleg enake avstrijske elektrarne Labot, prva v Evropi zgrajena elektrarna stebrskega tipa. Izkorišča 8,9 m padca, pri instalirani moči 22.800 (29.760*) kW pa ima srednjo letno proizvodnjo 135 (152 ) milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jezovna zgradba, stikalno-upravno poslopje, 110 kV stikališče in delavnice.

  7. HE VUZENICA

  8. HE VUZENICA Elektrarna je zgrajena kot druga energetska stopnja na reki Dravi od avstrijske meje. Gradnja elektrarne se je pričela jeseni 1947. Pomanjkanje delovne sile, mehanizacije, kakor tudi nekateri drugi vzroki, so bili razlog, da se je gradnja elektrarne močno zavlekla. Prvi agregat je pričel obratovati konec leta 1953, dokončana pa je bila šele leta 1957. Elektrarna Vuzenica je pretočna elektrarna stebrskega tipa. Izkorišča 13,8 m padca in ima pri instalirani moči 44.800 ( 64.020*) kW srednjo letno proizvodnjo 224 (251*) milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jezovna zgradba, 110 kV zunanje stikališče in upravna zgradba.

  9. HE VUHRED

  10. HE VUHRED Lokacija elektrarne je bila določena tako, da se je razpoložljivi padec med elektrarno Vuzenica in elektrarno Fala razdelil na dva enaka padca za elektrarni Vuhred in Ožbalt. Na prostoru, kjer se zelena dolina Radeljskega polja zapira v ozko rečno korito, je zgrajena elektrarna Vuhred. Pričetek gradnje elektrarne sega v leto 1952. Elektrarna Vuhred je bila prva elektrarna v takratni Jugoslaviji, ki je bila projektirana in zgrajena na lastnih izkušnjah in razvoju ter opremljena izključno z domačo opremo. Prva dva agregata sta se zavrtela leta 1956, tretji pa leta 1958. Elektrarna Vuhred je pretočna elektrarna stebrskega tipa. Izkorišča 17,4 m padca in ima pri instalirani moči 58.500 kW srednjo letno proizvodnjo 307 milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jezovna zgradba in 110 kV-no zunanje stikališče.

  11. HE OŽBALT

  12. HE OŽBALT Elektrarna Ožbalt je četrta elektrarna na slovenskem delu Drave od avstrijske meje in izkorišča energetski potencial reke Drave na odseku od elektrarne Vuhred do pričetka zajezitve elektrarne Fala. Okoliščina, da je bila elektrarna Ožbalt grajena kot dvojček elektrarne Vuhred, je omogočila več poenostavitev, predvsem pri opremi in izvedbi del, kar je pripomoglo k hitrejši gradnji. Elektrarno so pričeli graditi leta 1957, po treh letih gradnje pa sta že pričela obratovati dva agregata. Ker ima elektrarna enake energetske parametre kot sosednja elektrarna Vuhred je bil tudi zanjo izbran stebrski sistem. Izkorišča 17,4 m padca in ima pri instalirani moči 58.900 kW srednjo letno proizvodnjo 314 milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jezovna zgradba, obratovna zgradba in 110 kV zunanje stikališče.

  13. HE MARIBORSKI OTOK

  14. HE MARIBORSKI OTOK Elektrarna se nahaja tik pred mestom Maribor in izkorišča energetski potencial reke Drave od elektrarne Fala do otoka v strugi Drave. Ideja za gradnjo elektrarne je nastala že pred prvo svetovno vojno. Z gradnjo elektrarne je pričel okupatorj v letu 1942. Vojna je gradbena dela močno zavlekla, tako da je bilo maja 1945 izvršenih le 30 % gradbenih del. Po osvoboditvi so se dela kljub velikim težavam uspešno nadaljevala, tako da je leta 1948 pričel obratovati prvi agregat, leta 1953 drugi agregat in leta 1960 še tretji agregat. Elektrarna Mariborski otok je pretočna elektrarna stebrskega tipa. Izkorišča 14,2 m padca in ima pri instalirani moči 46.000 (65.910*) kW srednjo letno proizvodnjo 253 (280*) milijonov kWh. Elektrarno sestavljajo: akumulacijsko jezero, jezovna zgradba, obratovna zgradba in delavnice.

  15. KANALSKI (ROKAVSKI) TIPHIDROELEKTRARNE Naravna struga je rezultat korozijske sile reke in odpornosti tal, po katerih teče. Da zmanjšamo upornost, katero mora voda na poti premagovati, speljemo umetni kanal. Tla kanala naj bodo iz materiala, ki predstavlja najmanjše trenje za vodo. V strugi mora zaradi življenja v reki (biološki minimum) še vedno ostati nekaj vode.

  16. HE FORMIN: Jez v Markovcih

  17. HE FORMIN Z izgradnjo Elektrarne Formin je bila v Sloveniji zaključena gradnja elektrarn na reki Dravi. Dograjena je bila leta 1978. Tudi ta elektrarna je zaradi naravnih pogojev derivacijskega tipa. Izkorišča 29,0 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri instalirani moči 120.000 kW srednjo letno proizvodnjo 562 milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jez, dovodni kanal, strojnica, odvodni kanal in 110 kV zunanje stikališče.

  18. HE FORMIN: Bazen

  19. HE FORMIN: Dovodni kanal

  20. HE FORMIN: Strojnica

  21. HE FORMIN: Prerez strojnice

  22. HE ZLATOLIČJE

  23. HE ZLATOLIČJE Elektrarna Zlatoličje je bila grajena v času od leta 1964 do 1969 in izkorišča potencial reke Drave med Mariborom in Ptujem. Reka na tem odseku preide v ravninski del, zato je bila izbrana zasnova z derivacijskim dovodom vode z odprtim kanalom. Izkorišča 33,0 m padca in ima pri instalirani moči 132.400 kW srednjo letno proizvodnjo 608 milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, jez, dovodni kanal, strojnica in odvodni kanal.

  24. OBREŽNE ELEKTRARNE Posebnost te elektrarne je splavnica, po kateri lahko plovejo ladje v obe smeri. Centralni strojnici sta ob bregovih reke (lahko samo na enem), v sredini pa so pretočna polja. Nekoč največja elektrarna v srednji Evropi in na Balkanu je bila HE Fala na Dravi (51,5 MW), potem pa je to mesto prevzela HE Djerdap (ZRJ) z instalirano močjo 2136 MW.

  25. HE FALA

  26. HE FALA To je najstarejša elektrarna, zgrajena na Dravi. Gradnja se je pričela leta 1913, prva svetovna vojna pa je gradnjo upočasnila.Kljub temu so prvi agragati pričeli obratovati že maja 1918. Zaradi velike razpoložljive energije, ki ni imela porabnikov, je bila v tistem času pospeševalec razvoja elektrifikacije. Elektrarna ima klasično zasnovo: strojnico, jez, splavnico in ribjo stezo. V prvotni izgradnji je izkoriščala 14,1 m padca in imela s sedmimi agregati, pri instalirani moči 34.700 kW, srednjo letno proizvodnjo 208 milijonov kWh. V letu 1948 je bil povišan padec z zvišanjem zapornic za 0,5 m. Prenizko instaliran turbinski pretok je oviral obratovanje verige s pretočno akumulacijo, zato je bil leta 1977 v eno pretočno polje vgrajen še osmi agregat, kar je povečalo instalirano moč na 50.500 kW, srednjo letno proizvodnjo pa na 237 milijonov kWh. Temeljita prenova elektrarne se je nadaljevala leta 1987, ko se je pričela gradnja dveh novih agregatov v novo strojnico na desnem bregu. Elektrarna Fala sedaj izkorišča 14,6 m padca in ima pri instalirani moči 60.000 kW srednjo letno proizvodnjo 270 milijonov kWh. Sestavljajo jo: akumulacijsko jezero, stara strojnica, jez, nova strojnica, 110 kV-no notranje stikališče, obratovna zgradba in delavnice.

More Related