E N D
ANTIČNA GRČIJA Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
IZVOR IMENA • Heleni / Helada. • Graeci / Greacija. • Grki / Grčija.
Naselitev že v kameni dobi. • V 3. tis. pr. Kr. nastanejo prve visoke kulture v Grčiji. Te so: • kikladska, • kretska, • mikenska, • trojanska.
Razslojena družba. • Glavna gospodarska panoga – trgovina. • Visok kulturni in družbeni razvoj. → Razvoj pisave.
KRETSKA KULTURA • Največji razcvet v 16. in 15. stol. pr. Kr. • Razvilo se je več mestnih držav, nad katere se je povzpelo mesto Knosos. • Vladajo močne družine, ki imajo sedež v mestnih palačah.
Propade leta 1450 pr. Kr. zaradi vdora Ahajcev • in izbruha vulkana na otoku Thera okoli leta 1400 pr. Kr.
TROJANSKA CIVILIZACIJA • Severovzhodni del Male Azije. • Na višku moči v 2. tisočletju pr. Kr. • Strateška lega.
Izjemno bogata – plen za osvajalce. • Združena ahajska plemena so leta 1184 pr. Kr. napadla in zavzela mesto.
MIKENSKA CIVILIZACIJA • Ahajci. • Peloponez. • Veliko neodvisnih državic. • Po gospodarski moči in velikosti - najpomembnejša mikenska država.
Vrhunec doseže po letu 1450 pr. Kr. - osvoji Kreto in prevzame kretsko trgovino. • V 12. stol. pr. Kr. – uničitev Troje. • Propade okoli 1150 pr. Kr. z vdorom Dorcev.
TEMNO OBDOBJE (12. – 8. STOL. PR. KR.)
Selitev Dorcev. • Po koncu preseljevanj je bila Grčija poseljena v treh pasovih: • sever – Eolci, • srednji del – Jonci, • jug – Dorci. • Iliada in Odiseja.
Ni enotne države. • Polis je mestna državica v antični Grčiji. • Vsaka polis je bila zaključena politična, upravna, gospodarska in tudi zemljepisna enota. • 8. stol. pr. Kr. – Mala Azija.
Mestni in podeželski del. • Vzpetina – akropola. • Mestni trg – agora. • 5.000 – 10.000 prebivalcev. (Atene) • Do 100 km2. (Sparta)
Različne oblike politične ureditve: • kraljevina, • aristokratska vladavina, • oligarhija, • tiranija, • demokracija.
ATENE • 7. stol. pr. Kr. • Politična ureditev: kraljevina, → aristokratska republika, → demokracija. • Razvoj demokracije: Drakon, Solon, Pezistrat, Klisten.
SPARTA • 900 pr. Kr. • Kraljevina. • Izredno vojaško usmerjena polis (hopliti → falanga). • Peloponeška zveza. • Izredno močna družbena razslojenost (spartiati, perioiki in heloti). • Posebnosti: • izjemno stroga vzgoja otrok, • lakonski odgovor.
VELIKA GRŠKA KOLONIZACIJA 750 – 550 pr. Kr.
Vzroki: • prenaseljenost, • lakota, • politična nasprotja znotraj polis, • trgovina, • pustolovstvo.
Smeri: • zahodno Sredozemlje, • severo-vzhodno Sredozemlje, • južno Sredozemlje. • Posledice: • okrepljena trgovina, • širjenje grške kulture, • stik z drugimi kulturami.
VSEHELENSKA IDEJA • Kljub razdrobljenosti je začela med Grki nastajati zavest o pripadnosti enotnemu grškemu svetu. • Zasluge za krepitev narodne zavesti so imeli: • olimpijske igre, • preročišče v Delfih, • Homerjeva epa, • kolonizacija, • bogovi, • skupna pisava, • skupni jezik, • skupna zgodovina, • kultura.
RELIGIJA • Politeizem. • Gora Olimp. • Bogovi imajo človeške lastnosti, vendar so nesmrtni (ambrozija in nektar). • Zevs. • Religijo je vseskozi spremljala mitologija. Z grškim mitom se začne evropska kulturna zgodovina.
OLIMPIJSKE IGRE • 776 pr. Kr. • Vsaka 4 leta. • Herakles. • Posvečena Zevsu. • Olimpijski mir.
DELFI • Središče sveta. • Pitija. • Dvoumne prerokbe – pitijski odgovori. • Izjemen vpliv na grški svet: • uravnavanje odnosov med polis, • svetovanje državne ureditve, • vodenje kolonizacije, • svetovanje v vojnah.
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE (500 – 479 pr. Kr.)
Jonski upor – konec 6. stol. pr. Kr. • Bitka na Maratonskem polju (kurir Fedipija). • Zmaga Grkov. • Razlogi za zmago: • domač teren, • boljša vojaška taktika, • boljša oborožitev, • bolje organizirana mornarica, • patriotizem.
Atiško-delska zveza. (Delos) PERIKLEJ • Najvišja stopnja demokracije. • Zloraba finančnih sredstev Atiško-delske zveze. → Zlata doba.
Gradbeništvo: - zgradijo atensko obzidje, - dograjena je Akropola (novi tempelj – Partenon, svetišče Erehtejon (Kariatide), svetišče Nike, Hefajstovo svetišče, stopnišče s Propilejami.)
Znanost in umetnost: - dramatika (Ajshil, Sofokles, Evripid), - zgodovinopisje (Herodot) - filozofija (Protagora), - kiparstvo (Fidija), - arhitektura (Hipodamos). → Atene so bile kulturna prestolnica sveta.
PELOPONEŠKA VOJNA (431 – 404 pr. Kr.) • Med peloponeško zvezo in atiško-delsko zvezo. • Vzrok: politična ureditev v Draču. • Zmagajo Spartanci.
PESNIŠTVO IN KNJIŽENOST • Pindar. • Sapfo. • Homer.
GLEDALIŠČE • Tragedija (Ajshil, Sofokles in Evripid), Komedija (Aristofan, Menander), • Deli grškega gledališča: - orkestra, - skene, - proskenion, - theatron. • Igrajo le moški.
KIPARSTVO • Miron (Metalec diska), • Poliklet (Kopjenosec), • Fidija (kip Atene, kip Zevsa v Olimpiji).
KERAMIKA • Vrhunec v 6. in 5. stol. pr. Kr. • Najboljši lončarji v Atenah (četrt Kerameikos). • Žganje gline.
ARHITEKTURA • Izoblikovali so se trije gradbeni slogi: dorski, jonski in korintski.
ZGODOVINOPISJE • Grki so postavili temelje današnjemu zgodovinopisju. FILOZOFIJA • Materialistični filozofi. • Numerični filozofi. • Sofisti. • Tales iz Mileta, Sokrat, Platon, Aristotel, …
Vzpon sredi 4. stol. pr. Kr. • Filip II.: • utrditev notranjih zadev, • podreditev grškega prostora.
Aleksander (336 – 323 pr. Kr.): • uničitev Perzije, • absoluten vladar, • vse bolj se vede vzhodnjaško, • vse več Perzijcev v upravi in vojski, • Babilon, • umre star 32 let v Babilonu.
Makedonija po Aleksandru. • Diadohi. • Razpad države. • Ptolemejski Egipt. • Država Selevkidov. • Država Antigonidov.
HELENIZEM • Celotno ozemlje vključeno v Aleksandrovo državo je dobilo v tem obdobju svoj pečat. • Enotna valuta – razvoj trgovine. • Nova mesta – širitev grškega jezika in kulture. • Grki prevzamejo določene ideje od vzhodnih religij in civilizacij.