KRSTE PETKOV MISIRKOV

1. KRSTE PETKOV MISIRKOV

2. @IVOTOT NA KRSTE PETKOV MISIRKOV • Bil roden na 18 noemvri 1874g vo s.Postol-Enixevardarsko. • [est oddelenija zavr{il vo patrijar{isko-gr~ko u~ili{te kade bil nametnat gr~kiot jazik. • Na 12 septemvri 1897 se zapi{al na sakaniot Istorisko-filolo{ki fakultet.

3. DEJNOSTA NA KRSTE PETKOV MISIRKOV • Misirkov ne u~estvuval li~no vo Ilindenskoto vostanie, no vo Rusija go obrazlo`il svoeto otsustvo vo napadite i gi otkril pri~inite za neuspehot na vostanieto. • Vo ekot na Prvata Balkanska Vojna, Misirkov bil voen dopisnik od frontot vo Ju`na Makedonija.

4. Krste Petkov Misirkov vo Bitola se sre}aval so Ruskiot konzul Rostkovski koj bil za{titnik na rajata. Toa im smetalo na turskite vlasti pa izvr{ile atentat nad konzulot, poradi {to Misirkov moral da ja napu{ti Bitola pridru`uvaj}i go mrtvoto telo na konzulot, kako svedok.

5. DELOTO NA KRSTE PETKOV MISIRKOV • Vo esenta na 1903g. Misirkov ja oformil svojata kniga “Za Makedonckite raboti” i oti{ol vo Sofija za da ja otpe~ati vo pe~atnicata na “Liberalniot klub”, a potoa zaminal vo Belgrad. • Koga se vratil vo Sofija, so nade` deka }e ja podigne svojata gotova kniga od pe~atnicata, na negovo iznenaduvawe vlastite gi otkupile i zapalile skoro site primeroci od knigata. • Eden od malkute primeroci na knigata “Za Makedonckite raboti” {to bile po{tedeni od spaluvawe go prona{ol Kole Nedelkovski vo Sofiskata biblioteka vo 1943g.

6. ZA MAKEDONCKITE RABOTI Knigata bila sostavena od 5statii: • [~o napraifme i {~o treba da napraime za odnapred; • Imat li se nu`da od makedoncki nacionalni nau~no-literaturni drugarstva; • Nacionalniot separatizam- zemji{~eto na koje se imat razvijena i }e se razvijat za odnapred; • Sostauala,sostauat i mo`it li da sostauat od sebe oddeqna etnografcka i politi~ka edinica; • Nekolku zboroi za makedonckiot literaturen jazik

7. ZNA^EWETO NA KNIGATA • Vo prvite ~etiri statii toj raska`uva za ilindenskoto vostanie i polo`bata na makedonskiot narod vo toa vreme. • Vo poslednata statija,koja e najkratka,a voedno i najzna~ajna za makedonskiot narod,toj gi postavil osnovite na makedonskiot literaturen jazik. • Nekoi od predlozite koi gi vovel Misirkov vo pettata statija bile oficijalno usvoeni od Komisijata za jazik vo Maj 1945g.

8. Predlozite i izmenite vo makedonskiot literaturen jazik • Toj se zalo`uval za osnova na makedonskiot literaturen jazik da se zeme centralnoto makedonsko nare~je,odnosno Vele{ko - Prilepsko - Bitolsko - Ohridsko nare~je. • Misirkov se insistira za primena na jazi~ni karakteristiki specifi~ni samo za makedonskiot jazik,po koi toj }e se razlikuva od sosednite slovenski jazici. • Me|u tie karakteristiki se: -ispu{tawe na glasot V me|u dve samoglaski -zamena na soglasnata grupa -{t so -{~ -nastavkata -cki namesto nastavkata ski -dijakriti~kiot znak na mekoto, go stavil vrz bukvite,kako {to e i denes kaj ] i \

9. SMRTTA NA KRSTE PETKOV MISIRKOV • Otkako uvidel deka ne mo`e da dobie slu`ba vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovenite,i onevozmo`en da se vrati vo Rusija,toj padnal vo kriza.Te{ko se razbolel i umrel na 26 juni 1926g. vo Aleksandrovskata bolnica vo Sofija. • Misirkov se proslavil kako etnograf,publicist, folklorist i osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski jazik.

10. Izrabotija: Jordanovska Viktorija Trajkova Tamara Nikolovska Maja