1 / 25

Pristanišče-Bilbao

Pristanišče-Bilbao. Klemen Smukavec. Izdelek iz 4. izpitne enote. Pomorski in tehnični izobraževalni center Portorož Plovbni tehnik, 4. PLT 2008/2009. V Portorožu,Marec 2009 Mentor: Rok Sorta, KAP.D.PL.

tempest
Download Presentation

Pristanišče-Bilbao

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Pristanišče-Bilbao Klemen Smukavec Izdelek iz 4. izpitne enote Pomorski in tehnični izobraževalni center Portorož Plovbni tehnik, 4. PLT 2008/2009 V Portorožu,Marec 2009 Mentor: Rok Sorta, KAP.D.PL

  2. V seminarski nalogi bom predstavil pristanišče Bilbao. Govoril bom o njegovi zgodovini od nastanka pa do danes. Govoril bom o velikosti luke, njene posebnosti, ter zmogljivosti.

  3. Zgodovina Zgodovina pristanišča je tesno povezana z zgodovino mesta Bibao. Leta 1300 je Bilbao dobilo mestne pravice in takrat so zgradili prve doke, 15 kilometrov oddaljene od morja navzgor po reki Nervion. Ob plimah so manjše ladje lahko dosegle pristanišče in razložile blago tako rečeno v središču mesta. Leta 1511 pa je pristanišče Bilbao postalo vodilno v trgovanju z svetovno znano ovčjo volno Merino. Leta 1900 so v bližnjih hribih našli velike zaloge Železove rude in Bibao je doživel rezcvet.

  4. Toda ladje z velikimi ugrezi niso uspele priti po reki navzgor, zato se je pristanišče začelo razvijati v zalivu Abra ob ustju reke. Industrijska revolucija v 19 stoletju pa je pristanušču omogočila hiter razvoj zaradi železove rude v bližini, razvila se je močna industrija. V začetku 20 stoletja je bil Bilbao najbogatejše mesto v Španiji. V začetku 21 stoletja pa so začeli uvajati razne prenove, ter se usmerili tudi v turizem. Pristanišče pa se je razvilo v zalivu ter se usmerilo v svetovno trgovanje z velikimi ladjami. Trenutno je 4. največje špansko pristanišče.

  5. Sestava pristanišča

  6. 1. Valolom ter privezi za neprečiščeno nafto • 2. Privezi za ravnanje z rafiniranimi naftnimi proizvodi • 4. Elektrarne • 5.Dok Ceballos (energetski) • 6. Dok Sollana (industrijski) • 7. AZ-1 dok (kosovni tovor) • 8. A3 dok (Ro-Ro) • 9.,10. A1 ter A2- doka za kontejnerje • 11.,12.,13. terminal za kamione,vlake ter skladišča tovora. • 14. Dok “Nemar”-za ravnanje z kosovnim tovorom (tudi 15.) • 16. Silosi • 17.,18.,19. Generalni tovor

  7. 20. večnamenski (“Vizcaya” dok) • 21. Terminal za trajekte • 22. Privez za križarke • 23. Trgovina z rezervnimi deli

  8. Statistike Leto Letni pretovor Kontejnerji Potniki Skupno ladij 2000 28,633,903 434,333 129,631 3,796 2001 27,100,442454,382 134,9543,845 2002 26,257,108 455,019 138,852 3,673 2003 28,099,276453,763 111,622 3,458 2004 33,214,274 468,959 144,677 3.710 2005 34,100,494 503,811 177,795 3,583 2006 38,590,827 523,113 185,388 3,683 2007 40,014,326 554,568 172,626 3,595

  9. Leta 2006 je pristanišče doseglo rekordnih 40 milijonov ton pretovora, vključno z več kot 554 tisoč TEU kontejnerskega tovora. Prevladoval je kontejnerski tovor,tekoči tovor, velik del generalnega tovora pa predstavlja železo in jeklo (preko 4 milijone ton). V razsutem tovoru so bili vključeni tudi premog,koks v prahu, sojina zrna ter zdrobljeni odpadki. Tekoči tovori pa so večinoma predstavljali surovo nafto,gorivo ter zemeljski plin.

  10. Osnovni podatki o pristanišču Pristanišče se nahaja v Biskajskem zalivu, na severu Španije. Ustanovljeno 15 junija 1300. Zaseda 3,13 kvadratnih km kopnega ter 16.94 kvadratnih km morja, ter zajema 17 km obale. Pristanišče ima na voljo 20 vlačilcev od 500 do 4500 konjskih moči. Pilotaža je obvezna,vse ladje morajo kontaktirati pilotsko postajo 1 uro pred prihodom ter nato še enkrat 7 milj pred vstopom v pristanišče. (komunikacija na VHF kanalu 12) Razlika med plimo in oseko je 4,60 m.

  11. Pristanišče ima 252 hektarjev odprtih skladišč • 30.000 kvadratnih metrov zaprtih skladišč • 25,300 kvadratnih metrov hladilnih skladišč • 5 ramp za RO-RO ladje • Najmanjša globina v pristanišču je 32 metrov

  12. Doki v pristanišču • Bilbao ima doke razdeljene na 3 oddelke: • Dok A1: Na tem doku je kontejnerski terminal ki je razširjen na 5 kvadratnih kilometrih ter ima 850 metrov dolg dok. • Dok A2: tudi ta je kontejnerski terminal, malo manjši ima 750 m dolg dok • Dok A3: je namenjen RO-RO tovorom, na njem je 5 ramp ter ima 900 m dolg dok.

  13. Sollana Dok: je industrijski dok z 378 metrov dolgo privezno linijo. K doku spadajo tudi mnoge industrijske zgradbe: Plavž,mlin za žlindro, rafinerija za nafto ter njene derivate, gradijo pa rafinerijo za bio-diesel ter bio-etanol

  14. Obalna plovba za Bilbao Obalna plovba ima velik pomen za Bilbao,saj veliko trguje z bližnjo Anglijo ter Irsko ter ostalimi državami Evropske unije. Večinoma gre za LO-LO (lift on-lift off) ter RO-RO (roll on roll off) tovor. Zaradi bližine ostalih pomorskih velesil predstavlja obalna plovba velik del prevozov pristanišča. Tudi samo pristanišče je prilagojeno tej vrsti tovorov, kontejnerski terminal,RO-RO terminal.

  15. Potniki Vsako leto več se pojavlja tudi turizem v Španiji ter v Bilbao prihaja vedno več potnikov. Država je proti koncu 20 stoletja začela investirati v turizem. Mesto Bilbao se je turistično lepo razvilo. Mnogo turistov pa pride z trajekti v Bilbao, Rekordno jih je bilo leta 2005 in sicer 177,795 turistov,od tega jih je prišlo 164,416 z trajektom “Pride of Bilbao” ,13,379 pa z križarkami. Leta 2005 je v Bilbao prišlo kar 21 križark.

  16. Podatki o prihodu v pristanišče • Pilotaža: Je obvezna za ladje nad 500 DWT, komunikacija poteka na kanalu 12 najavimo se 1 uro pred prihodom in drugič 7 milj od vhoda v pristanišče. • Če ladja nemore v pristanišče zaradi zasedenosti se ladja po navodilih pilotske postaje zasidra na enem od 5ih sidriščih označenih od “A” do “E”.

  17. Največje ladje v Bilbau • Hellespont Grand: dolžina: 378.01 m., ugrez: 21.35 m. (Tanker) • Al Aldalus: dolžina: 362.37 m., ugrez: 26.10 m.(Tanker) • Kassos: dolžina: 282.00 m., ugrez:17.00 m. (ladja za razsuti tovor) • MSC Candice: dolžina: 336.7 m., širina:40.0 m. 9.200 TEUs (Kontejnerska)

  18. Zaključek Pristanišče Bilbao je zelo zanimivo, saj njegova zgodovina sega zelo daleč,doživelo je marsikaj ter vedno ostalo zelo uspešno.

  19. Viri • http://www.bm30.es/proyectos/puerto2.jpg • http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/en/port/location/docks/index.jsp • http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/en/port/location/docks/index.jsp • http://www.worldportsource.com/ports/ESP_Port_of_Bilbao_415.php • http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/en/port/passengers/index.jsp • http://hadleyserver.metoffice.com/WorkshopFiles/Pride_of_Bilbao.jpg • http://www.bilbaoport.es/aPBW/web/en/services/shippinginfo/index.jsp • http://www.uniportbilbao.es/Home.aspx?Id=99 Matura Pomorstvo 2008/2009 Klemen Smukavec

More Related