Omejitve

1. Retrospektivni pregled informacijske podpore razvojuv SlovenijiDr. Borut JustinSICRIS konferencaIZUMMaribor, 14.11.2001

2. Omejitve • Ni smiselno niti mogoče ločiti informacijske podpore o RR od one za RR; v majhnem slovenskem prostoru sta preveč prepleteni • Ni zajeta klasična knjižnična dejavnost, ki je v Sloveniji ob začetkih informacijske dobe že bila dobro razvita in ima dolgo tradicijo • Ta pregled informacijskih storitev za podporo raziskavam in razvoju je morda nepopoln, za vsak tak primer se opravičujem

3. Ideja • 14.3.1972: Začasna skupščina RSS (Raziskovalna Skupnost Slovenije) sprejme ključni projekt “Banka podatkov” • “…pospešiti hiter prenos informacij o kadrih, znanju, publikacijah…doma in na tujem…ter o dokumentih, ki urejajo v svetovnem merilu prenos znanja in tehnologije kot so patenti in licence.”

4. Začetki • 12.2.1974: RSS imenuje svet projekta • 2.4.1974: Prva seja sveta projekta • 1.5.1974: Z delom prične prvi redno zaposleni - direktor projekta (BJ) • 29.10.1974: Projektni svet na 2. seji sprejme na predlog direktorja novo ime projekta: “INFORMACIJSKI CENTER” (IC) • Neodvisno od IC se istočasno pojavi koncept “specializiranih indok centrov” po področjih, IC je eden od njih (za patente)

5. Cilji Svet projekta sprejme na 1. Seji usmeritve za delo projekta, ki naj bo: • “Informacijski center nacionalnega pomena na znanstveno raziskovalnem področju…” • “Referalni center za vzpostavljanje stikov na področju znanstveno raziskovalnega dela…” • “Operativna servisna služba za potrebe RSS…”

6. Stanje Ob začetku delovanja “Banke podatkov”, oziroma IC obstaja na RSS le ena aplikacija: • Register raziskovalcev in nekaj ročnih oz. računovodskih evidenc kot npr.: • Raziskovalne pogodbe • Vrednejša raziskovalna oprema

7. Koncept dela Koncept dela IC pripravljen in predložen RSS 10.12.1974: • IC deluje v okviru strokovne službe RSS • IC ima svoj letni budget na osnovi pripravljenih in sprejetih letnih programov • Delo IC bo usmerjeno le v računalniško podprte projekte • Izdelan je 5-letni program razvoja za osebje, opremo, poslovni prostor in stroške

8. Program – javni del za 1975 • Posredovanje patentnih informacij • Izdelava in uvedba novega registra raziskovalcev • Izdelava registra vrednejše raziskovalne opreme • Zasledovanje rezultatov raziskovalnega dela, ki ga financira RSS • Organiziranje referalne dejavnosti o že obstoječih informacijskih virih v Sloveniji

9. Program – interni del za 1975 • Informatizacija naloge “evidenca pogodb” • Urejanje računalniškega deleža RSS v RRC (Republiški računski center) in distribucija v RO • Sodelovanje v vseh organih RRC v imenu RSS • Raziskovanje strokovnih problemov (racionalizacija vnašanja podatkov v računalniško obliko, mikrofilmski sistemi, hibridni računalniško – mikrofilmski sistemi)

10. Realizacija • Glavne naloge programa so bile realizirane • Nekatere so bile realizirane le delno • Nekatere niso bile dokončane nikoli • IC se je razvijal približno s polovično mero v primerjavi s konceptom iz konca 1974 leta in programi dela (npr.: predvideno 15 ljudi v 5 letih, realizirano 9 v 10 letih) • 1.11.1978 RSS ustanovi firmo z imenom Informacijski Center - IC

11. Specializirani indok centri • SIC Elektrotehnika, Elektronika – Iskra Indok • SIC Biomedicina – IBMI • SIC Graditeljstvo - CTK • SIC Strojništvo – FS • SIC Kemija – FNT – KII • SIC Biotehnika – FAGG • SIC Sociologija – FSPN • …

12. Register raziskovalcev 1975 je pripravljen predlog novega RR • Prvotni namen: evidenca oseb, ki delajo v RR, namenjena tajnikom področij v RSS kot podpora za odločanje Dodatni, novi nameni: • Ustvariti možnost za nepristransko iskanje kvalificiranih strokovnjakov z izkušnjami na določenem področju, ne samo v raziskovalni temveč tudi v drugih, npr. gospodarskih dejavnostih • Ustvarjanje evidence ekspertov in skupna zbirka ekspertize za vsa področja v Sloveniji

13. Nova shema RR Za doseganje ciljev je predelan in močno razširjen vprašalnik za zbiranje strokovnih podatkov: • Več podatkov o izobrazbi, praksi in izpopolnjevanjih doma in na tujem • Poleg podatka o zaposlitvi še podatki o do 3 preteklih zaposlitvah v zadnjih 10 letih • Podatki o znanju jezikov • Članstvo v akademijah, strokovnih združenjih in društvih in eventualne funkcije v njih • Kot priloga pa se zbirajo tudi bibliografije raziskovalcev

14. Zaščita osebnih podatkov Razširjena zasnova RR in informatizacija je zahtevala ustrezno zaščito: • Upoštevanje v svetu nastajajočih zaščitnih metod na področju varovanja osebnih podatkov • Omogočanje dostopa le registriranim uporabnikom z dokazanim legitimnim interesom • Dvojna kontrola dostopa do podatkov • Logično in fizično varovanje in varnostne kopije v računalniški in mikrofilmski obliki

15. Drugi projekti Od 1975 dalje so bile razvite še nekatere računalniško podprte aplikacije: • Raziskovalne organizacije • Prijave raziskovalnih nalog • Raziskovalne pogodbe • Raziskovalna oprema

16. PIS – patentna informacijska služba - 1 • 1974: Raziskovanje možnosti in potreb • 24.10.1974: Obisk dokumentacijskega centra DPA (Deutsches Patentamt), Muenchen; dogovor o 1-letni gratis dobavi MT s podatki za leto 1976 • 1.5.1976: Računalniško izdelan in razposlan prvi SDI na osnovi DE patentnih bibliografskih zapisov; 80 naročnikov s 500 profili • 16.12.1976: Podpisana kooperacijska pogodba INPADOC – IC: začetek veljavnosti: 1.1.1977

17. PIS – patentna informacijska služba - 2 • 1.1.1977: INPADOC tedensko dobavlja MT s svetovnimi patentnimi podatki, IC dvomesečno (frekvenca YU Patentnega Glasnika) pošilja YU podatke • Naslove YU patentnih bibliografskih podatkov v IC prevajamo v angleščino; prvi na svetu! • Z istimi YU podatki se začne graditi lastna baza podatkov YUPAT; s podatki sežemo nazaj do 1.1.1973 • SDI postane 14-dnevni

18. PIS – patentna informacijska služba - 3 • 1978: Poskusi z online dostopom v tujino: po telefonski liniji, sprva 110 bps, nato 300 bps • 1.1.1979: Začetek online retrospektivnega iskanja informacij: patentne družine, INPADOC računalnik, Dunaj; prva online storitev v YU! • 1980: Dobave tujih podatkov v tujino: GB pravni status, sodelovanje pri gradnji INPADOC baze p. • 1.1.1981: Razširitev online ponudbe: DIALOG, Palo Alto, USA, 140 različnih baz podatkov, ne več samo patentne: vsa znanstvena področja

19. PIS – patentna informacijska služba - 4 • 1984: Začetek gradnje baze podatkov ITALPAT, Italijanske patentne in modelne prijave od 1.1.1984 dalje (tržna niša!) • 1987: Začetek razvoja lastnega online information retrieval software-a • 6.12.1988: Podpis licenčne pogodbe med IC in ESA/IRS (Evropean Space Agency); IC proda neekskluzivno licenco za ITALPAT online za ves svet; ITALPAT ima cca 100.000 zapisov

20. PIS – patentna informacijska služba - 5 • 1988: Deluje lasten online host IC-INFO(9 baz p.) Na voljo so (vsem uporabnikom) lastne baze podatkov: • YU Patents (35.000 zapisov) • YU Trademarks (10.000) • ITALPAT (100.000) • DATAINDEX (472) in (le uporabnikom na področju Jugoslavije): • INPADOC (1,100.000) za zadnjih 12 mesecev • 31.12.1991 IC ugasne

21. Računalniška in komunikacijska opremljenost • 1972: Računalniški SDI (Iskra Indok) • 1976: Mikroračunalnik CONRAC za vnos podatkov namesto luknjača kartic (razvojni sistem z disketno enoto in tiskalnikom cenejši od IBM luknjača!) (IC) • 1977: Prenosni printerski terminal: TI Silent 700 z akustičnim modemom za online delo (IC)

22. Računalniška in komunikacijska opremljenost - 2 • 04.1978; mednarodna simultana demonstracija delovanja EIN (European Informatics Network), prva javna online priključitev iz YU (RSS, IJS, IC) • 1979: Online iskanje informacij (IC) • 1987: Zmogljivejši računalniki in PC-ji • 1988: Lasten online sistem z lastnim software-om (IZUM-ATLASS) • 1989: Vzajemna katalogizacija (IZUM-COBISS) • 1993: ARNES

23. Informacije o informacijah • 1985: Poslovna Skupnost za znanstveno informiranje; A. Kornhauser (in soavtorji): Znanstveno in tehnično informiranje v Sloveniji (rdeča knjižica) • 1987: IC: Databases Index (Dataindex); baza o bazah podatkov • 1995: BJ/ JUSTINFO: INFORS • 1998: IZUM: SICRIS

24. Sedanje stanje • Nesluten razvoj telekomunikacij v zadnjih 10 letih • Široka paleta možnosti prenosa podatkov • Najeti vodi • Klicna linija • ISDN • ADSL • Blizu 100.000 računalnikov v Sloveniji z možnostjo dostopa do omrežij za prenos podatkov • Internet in komunikacijske možnosti tudi finančno dostopne vsakomur, tudi zasebno

25. Kaj naprej? • Slabo poznavanje in razumevanje informacijskih procesov in tokov • Nerazumevanje razlike med komunikacijo in podatkom, informacijo, vsebino • Zamegljevanje, razvrednotenje vsebine z vizualnimi učinki • Revne Internetne možnosti iskanja informacij • Malikovanje Interneta per se • Potrata resursov in časa za mnogokrat nesmiselne multimedialne prenose (slike, ki niso potrebne!)