Odprt dostop

1. Odprt dostop Spreminjanje poslovnega modela založništva strok. literature, odprto arhiviranje, povezovanje lokalnih arhivov (d-knjižnic)

2. Kakšna je prihodnost znanstvenih publikacij Trend je jasen. Vodi k: • kompletnemu korpusu znanstvene literature dostopnem na omrežju, • medsebojni povezanosti vseh referenc v publikacijah, • možnosti iskanja po besedilih ali metapodatkih vseh publikacij, • povezanosti publikacij s podatkovnimi seti. • Vse to dostopno po načelu 24/7, od koderkoli. • Vprašanje je: po koliko in za koga?

3. Kakšna je prihodnost znanstvenih publikacij • Cene revij naraščajo mnogo hitreje kot cena produkcije (npr. zaradi inflacije). • Zaradi tega knjižnice odpovedujejo revije, zaradi zmanjšanega zaslužka pa založniki še dodatno zvišajo cene, kar ima spet vpliv na odpovedi, itd. • Založništvo znanstvene literature je zelo donosen posel. Največji med založniki, Elsevier, ima 40% dobička v svojem letnem prometu.

4. Vrednost objavljenega dela • Kdo daje vrednost znanstveni reviji? • Avtorji člankov v tej reviji (raziskovalci), • recenzenti člankov, ki zagotovijo nivo kvalitete revije (raziskovalci), • avtorji člankov, ki citirajo članke v tej reviji (raziskovalci). • Koliko dobijo raziskovalci za to delo? • Za objavo? Nič, • za recenziranje? Nič. • Kdo plača objavljene informacije? • Raziskovalci.

5. Vrednost objavljenega dela • Edini dokaz raziskovalčevega dela in pogosto edini materialni rezultat so publikacije. • Raziskovalci jih dajejo založnikom zastonj. • Raziskovalci morajo za njihovo uporabo plačati. • Večina znanstvene literature je za velik del raziskovalcev nedostopna, ker je ne morejo plačati.

6. Neprimeren poslovni model • V založništvu obstajata dva načina objavljanja: • avtor dobi za objavo plačilo (večina objav) in • avtor da dokument založniku zastonj (zelo malo objav: vse znanstvene objave). • Raziskovalčeva motivacija za objavljanje je odmevnost njegovega dela. • Poslovni model znanstvenega založništva temelji na motivaciji, ki je zaslužek. • Obstoječi poslovni model je v neposrednem nasprotju z motivacijo avtorjev znanstvenih člankov.

7. Neprimeren poslovni model • Zaslužek raziskovalcevne temelji na plačilu za njihove izdelke (publikacije). • Zaslužek raziskovalcev temelji na znanstvenem vplivu njihovih publikacij. • Znanstvenivpliv temelji na tem, koliko je njihovo delo brano, citirano in upoštevano pri raziskovalnem delu drugih. • Vse omejitve dostopnosti njihovega dela so omejitve zaslužka raziskovalcev in omejevanje razvoja znanosti.

8. Neprimeren poslovni model • Pogosta razlaga: obstoječi poslovni model založništva zagotavlja zaščito avtorskih pravic. • Zaščita je zaščita pred krajo avtorstva in krajo (nepooblaščeno rabo) dela. • Nepooblaščena raba dela zmanjšuje zaslužke običajnih, avtorjev – neznanstvenikov. • Znanstveniki vzpodbujajo vsako rabo, tudi tisto, ki je za založnike nepooblaščena, ker lahko z njo samo pridobijo. • Znanstveniki ne potrebujejo zaščite pred krajo dela. V pred-elektronskem svetu so sami kupovali separate svojih del in jih pošiljali interesentom.

9. Kaj je odprto publiciranje • Raziskovalna in knjižničarska srenja se je začela upirati in zahtevati korenite spremembe poslovnega modela založništva znanstvene literature. • Zahtevati je začela t.i. “odprto publiciranje” in “odprt dostop”. • Dva pomembna razloga za uvajanje odprtega dostopa: • cena tiskanih publikacij in • možnosti omrežnega dostopa, ki presegajo možnosti uporabe fizičnega gradiva.

10. Kaj je odprto publiciranje • Model, ki ga uvaja odprto publiciranje se pogosto imenuje "avtor plača", za razliko od običajnega ("bralec plača"). • Splošna ideja: avtor naj bi plačal založniku objavo svojega dela, to delo pa bi bilo dostopno njemu in ostalim brez omejitev. • V resnici ceno objave največkrat plača avtorjev financer projekta, pogosto njegova akademska inštitucija. • Za ceno financiranja objave nekaj člankov akademska inštitucija dobi dostop do vseh.

11. Kaj je odprto publiciranje • Razlika v ceni dostopa bo šla seveda na račun zaslužka založnikov. • Med njimi so se nekateri že skoraj sprijaznili s tem dejstvom. • Oxford University Press za eno svojih najpomembnejših revij Nucleic Acid Research eksperimentira z odprtim publiciranjem. • Precej velikih založnikov že omogoča odprt dostop po preteku 6 mesecev do 1 leta po objavi.

12. Kaj je odprto publiciranje • Cena objave člankov bi morala biti vnaprej predvidena v stroških raziskave, pri kateri so nastali članki. • Nekateri veliki financerji raziskovalnega dela so že sprejeli stroške publiciranja za odprt dostop. • Med njimi je najpomembnejši ameriški National Institutes of Health (NIH).

13. Zagotavljanje kvalitete • Odprto publiciranje ne sme povzročiti zmanjšanja kvalitete objav. • Tako založniki kot raziskovalci so življenjsko zainteresirani za ohranitev sistema recenzij. • Odprto publiciranje ne pomeni bistvenega zmanjšanja pomena založniške dejavnosti. Ohranijo se vse tehnične funkcije pri produkciji znanstvenih člankov, vključno z organizacijo recenziranja. • Ceno produkcije plačajo avtorji enkrat. • Zelo verjetno se zmanjšajo zaslužki založnikov.

14. Zagotavljanje kvalitete Verjetna razvojna stopnja odprtega publiciranja: • dostop do primarnih znanstvenih člankov je zastonj, • plačajo se oblike člankov, ki so jim dodali vrednost založniki: povezovanje referenc, nove informacijske storitve... • Na ta način bi se del revije financiral samostojno, založniki pa bi bili motivirani za razvoj storitev z večjim delom dodane vrednosti.

15. Cena znanstvene publikacije • Pri PLoS ocenjujejo, da je cena produkcije članka, vključno z implementacijo (in ne izvedbo) recenziranja, 1250 - 2500 USD. • Toliko pri njih plačuje za objavo avtor. • Na osnovi cene naročnin in števila izvodov znanstvene literature temelji ocena, da je cena izvoda članka na papirju ~4500 USD. • Za približno polovico cene članka na papirju dobi neomejen dostop vsa strokovna javnost in ne samo tisti, ki imajo plačano naročnino.

16. Cena znanstvene publikacije • Cena distribucije revij na papirju je sestavljena iz cene papirja, tiska, vezave in pošiljanja in ni zanemarljiva. • Cena distribucije e-verzije je zanemarljiva. Pri BMJ ocenjujejo, da je ~5 SIT/članek.

17. Primeri revij z odprtim dostopom Journal of High Energy Physics • Samo e-revija. Stroga recenzentska politika. • Nastaja v 4 institucijah: • http://jhep.sissa.it • http://jhep.cern.ch • http://jhep.mse.jhu.edu • http://jhep.yukawa.kyoto-u.ac.jp • Kakršnakoli sprememba na eni od lokacij se sinhronizira na ostalih.

18. Primeri revij z odprtim dostopom Journal of High Energy Physics • Avtorji ne plačajo objave. • Delovanje revije sponzorirajo pomembne mednarodne raziskovalne organizacije na področju fizike.

19. Primeri revij z odprtim dostopom Psycoloquy http://www.cogsci.soton.ac.uk/psycoloquy/ • Objavlja kratke primarne raziskovalne članke s področja psihologije in sorodnih znanosti in vzpodbuja komentarje, ki so potem del člankov. • Namen tudi: preverjanje smiselnosti neke raziskave in rezultatov pred objavo v “resni” reviji. • Stroga recenzija. • Sponzor American Psychological Association (APA)

20. Primeri revij z odprtim dostopom • BioMed Central http://www.biomedcentral.com/ • 170+ recenziranih e-revij. • Public Library of Science (PLoS) http://www.plos.org/ • Tipična in vzorčna založba za odprto publiciranje. Izdaj 9 e-revij, najstarejši sta PLoS Biology in PLoS Medicine. • BMJ http://bmj.bmjjournals.com/ • Izdaja 31 e-revij.

21. Samoarhiviranje • Gibanje za odprti dostop, ki je zraslo med samimi avtorji. • Ideja: arhiviranje in omogočanje dostopa za predtiske in, če je le mogoče, končne verzije znanstvenih člankov. • Odprte arhive (Open Archives, OA) bi vzdrževale inštitucije, kjer delajo avtorji. • Založniki seveda niso navdušeni nad idejo, ki ima enako utemeljitev kot odprto publiciranje – založnikovi neupravičeno visoki stroški in omejevanje dostopa.

22. Samoarhiviranje • Zgodovinski vzor: arXiv • D-knj. predtiskov raziskovalnih člankov z nekaterih področij fizike, matematike in računalništva. • Stanje 22. 5. 2007: 421.178 predtiskov. • Vsak mesec skoraj 10.000.000 dostopov, v glavnem za download. • Na začetku močan odpor založnikov. • Zmagal konsenz fizikalne in matematične srenje; zdaj založniki tolerirajo.

23. arXiv

24. arXiv

25. arXiv

26. arXiv

27. arXiv

28. arXiv

29. Talk given on behalf of the H1 Collaboration at the $XI^{th}$ International Workshop on Deep Inelastic Scattering (DIS'03), 23-27 April, St. Petersburg Riv. Nuovo Cim. 26(3) (2003) 1 Proceedings XV Meeting on High Energy Physics (Incontri sull delle Alte Energie XV-IFAE03), Lecce, Italy, April 23-26, 200 Work Supported by USDOE Grant No. DE-FG02-94ER40870 To appear in the proceedings of International Europhysics Conference on High-Energy Physics (HEP 2003), Aachen, Germany, 17-23 Jul 2003 Invited talk at the Workshop on e+e- in the 1-2 GeV range, Alghero, Italy, September 2003 submitted to Nucl. Instrum. Meth. A submitted to Phys Rev Lett Viri dokumentov v arXiv

30. Samoarhiviranje • Zastonj na voljo zelo kvalitetna programska oprema za gradnjo in vzdrževanje arhivov, npr ePrints (http://www.eprints.org/). • Trenutno prijavljenih 887 arhivov, narejenih z ePrints.

31. Samoarhiviranje Scenarij odnosa avtor-založnik: • Najprej samoarhiviranje predtiska, • Sledi običajen postopek recenzije. Ko je članek sprejet, je treba v pogodbo vključiti klavzulo, da ga ima avtor pravico objaviti v svojem arhivu na spletu. • Če založnik noče podpisati take pogodbe, se na splet poleg predtiska doda le datoteka z navedenimi popravki.

32. Samoarhiviranje • Predtisk je izključna intelektualna lastnina avtorja, ki ni vezana na nobeno bodočo pogodbo o prenosu avtorskih pravic. • Nekateri založniki nočejo recenzirati in tiskati člankov, ki so bili že prej samoarhivirani. • Tak embargo seveda ni del zakonodaje o avtorskih pravicah in številni avtorji ga ignorirajo. Npr. večina fizikov. • Večina najpomembnejših naravoslovnih revij je tako politiko že opustila.

33. Open Archives Initiative • Potrebujemo način povezovanja malih lokalnih arhivov v širšo virtualno strukturo, ki bo omogočala centralizirano rabo. • Potrebujemo sistem za gradnjo centralnih indeksov metapodatkov, shranjenih v lokalnih knjižnicah. • Tak sistem je Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting (OAI-PMH). • Dogovor in protokol, ki ga uporabljajo programi za zbiranje metapodatkov.

34. Open Archives Initiative Dva tipa sodelujočih v postopku: • Ponudniki podatkov (d-knjižnice, odprti arhivi), ki shranjujejo dokumente in ponujajo metapodatke • ponudnikom storitev. Ti uporabljajo metapodatke za gradnjo informacijskih orodij. • Programska oprema ePrints in sorodni sistemi že v osnovi vključujejo podporo za OAI-PMH.