KULTURNA DEDIŠČINA

1. KULTURNA DEDIŠČINA

2. Družbene – antropogene turistične privlačnosti • materialne in duhovne vrednote, ki jih je ustvaril človek • v preteklosti – enake kakovosti in enake uporabne vrednosti ni mogoče ponoviti • določene ustvarja še danes • njihova privlačnost vedno enaka – skozi letne čase, sezone…- bolj zanimive celo izven sezone, ker so manj obremenjene… • zadovoljujejo predvsem duhovne in kulturne potrebe

3. Učinki na turizem • lahko so osnovna turistična privlačnost, zaradi katere turisti obiščejo določen kraj • lahko so dopolnilo neki naravni privlačnosti • več kulturnih privlačnosti = bolj privlačna, pestra, bogata je celostna ponudba • zavestno vključevanje v ponudbo - povečanje kakovosti turistične ponudbe v celoti • več bolj privlačne ponudbe = turistične dobrine dobijo višjo ceno, dlje časa »zadržijo« turista, več potrošijo • večja potrošnja = več denarja za vzdrževanje kulturne dediščine

4. Družbeno privlačne prvine pokrajine • kulturni in zgodovinski spomeniki • kulturne ustanove in prireditve • gospodarski objekti ter gospodarske, športne, zabavne in druge prireditve ter ustanove • druge družbene zanimivosti

5. Kulturna dediščina • = kulturni in zgodovinski spomeniki • so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina) • s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina) • zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. Osnovna, kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti.

6. Kulturna dediščina • Snovna (materialna) dediščina so glede na svojo pojavnost v prostoru posamične stavbe, skupine stavb, območja, predmeti in zbirke predmetov • Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin.

7. Podrobneje stavbno dediščino razvrščamo na : • stavbe (enote): vse stavbe ali grajeni sestavi, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen; • skupine stavb: enovite skupine mestnih ali podeželskih stavb, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen in so medsebojno dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote; • območja: skupne stvaritve človeka in narave, torej površine, ki so delno zazidane, dovolj prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive, in ki imajo poseben zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen.

8. Stavbna dediščina Sem spadajo: • mesta, mestna jedra, trgi in vasi • posvetni in sakralni objekti (gradovi, dvorci, palače, cerkve, znamenja, mostovi…) • umetniška dela( slike, kipi, spomeniki, izdelki uporabne umetnosti) • različne zbirke (kovanci, pohištvo, orodje…)

9. Arheološka dediščina • so vse ostaline, predmeti in vsakršni človeški sledovi iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi • ohranjanje in preučevanje le-teh prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem • arheološko raziskovanje je glavni vir podatkov

10. Arheološka dediščina Sem spadajo: • ostanki naselij, templjev, zidov, nagrobnikov, različni predmeti… • Ogledati si jih je moč na kraju nastanka ali v številnih muzejih. • Prazgodovina: jamske slikarije • Rifnik, Potočka zijalka, nekropola v Šempetru, ostanki Celeie

11. Dediščinska kulturna krajina • posebna, razločljiva območja zemeljskega površja, kot jih zaznavajo ljudje • značilnosti in prostorske ureditve le-teh so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in človeških dejavnikov • Širši pomen predstavljata izraza integralna dediščina in območja nacionalne prepoznavnosti

12. Integralna dediščina • oblikujejo jo enote človekovega okolja ali narave, kjer se prepletajo prvine naravne in kulturne dediščine in katerih vrednost povečuje dejstvo, da sta obe zvrsti dediščine genetsko, funkcionalno oziroma vsebinsko povezani in odvisni druga od druge

13. Območja nacionalne prepoznavnosti (območja kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru) • so območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele slovenske krajine • značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko pogojene soodvisne povezave. • Kot pomembni deli narodove identitete, ki se izraža v prostorskih obeležjih in njihovih povezavah, tvorijo prepoznavno skladno in harmonično kulturno krajino. • Ohranjen način tradicionalnega gospodarjenja je blizu sodobnim konceptom urejanja prostora, ki poudarjajo sonaravno gospodarjenje in varstvo virov s ciljem zagotavljanja trajne vitalnosti prostora v vseh njegovih pomenih.

14. Premična dediščina in zbirke • so predmeti človeškega in naravnega izvora, posamič ali v skupinah • sem spada tudi arhivsko in knjižnično gradivo • zbirke na Velenjskem gradu, privatne zbirke…

15. Narodno bogastvo • del premične dediščine, ki ima zaradi svojega zgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega ali splošno človeškega pomena tako kulturno vrednost, da se zagotavlja njegovo ohranjanje znotraj ozemlja Republike Slovenije

16. Nesnovna (nematerialna) dediščina • znanja, spretnosti, šege in navade, prepričanja in vrednote, kot jih zaznavajo in uresničujejo ljudje, ki so povezani z ustvarjanjem, uporabo, razumevanjem in njenim posredovanjem sedanjim in prihodnjim rodovom

17. Umetnostno zgodovinska obdobja • romanika • gotika • renesansa • barok • klasicizem • secesija • neo- romanika, gotika…

18. Literatura in viri: • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; http://www.zvkds.si/ • Jeršič, M. 1985: Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. • Jeršič, M. 1992: Turistična geografija. Ljubljana: DZS. • Zorko, D. 1998: Uvod v turizem. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999