kolateralna koda in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni PowerPoint Presentation
Download Presentation
“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 12

“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni - PowerPoint PPT Presentation


  • 147 Views
  • Uploaded on

“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni. Gregor Maučec. Mednarodnopravni viri, ki urejajo zaščito civilnega prebivalstva v oboroženih konfliktih. del mednarodnega vojnega oziroma humanitarnega prava

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about '“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni' - susan


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
kolateralna koda in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni
“Kolateralna škoda” in mednarodnopravno varstvo civilnega prebivalstva v vojni

Gregor Maučec

mednarodnopravni viri ki urejajo za ito civilnega prebivalstva v oboro enih konfliktih
Mednarodnopravni viri, ki urejajo zaščito civilnega prebivalstva v oboroženih konfliktih
  • del mednarodnega vojnega oziroma humanitarnega prava
  • MVP (ius in bello): pravna pravila, ki urejajo odnose med subjekti mednarodnega prava v času vojne (uporablja se izključno v času vojne) in so namenjena humanizaciji vojne
  • MHP: del mednarodnega vojnega prava – bolj kot vojno pravo poudarja zaščito človeka
slide3
za razliko od vojnega prava humanitarno pravo:
    • velja v vsakem mednarodnem oboroženem spopadu (ne samo v vojni)
    • uporablja se v vseh primerih delne ali popolne okupacije ozemlja določene države (čeprav ni upora zoper okupacijo)
    • nekateri minimalni mednarodni standardi humanitarnega prava (določa jih 3. člen, skupen vsem 4 Ženevskim konvencijam o humanitarnem pravu iz leta 1949) veljajo tudi za nemednarodne oborožene spopade
    • nanaša se tudi na upornike, ki so se lotili oboroženega upora po okupaciji
viri vojnega in humanitarnega prava ki urejajo polo aj civilnih oseb
Viri vojnega in humanitarnega prava, ki urejajo položaj civilnih oseb
  • običajno pravo kot najstarejši vir MVP (sistematično se začne razvijati v srednjem veku)
  • pogodbeno pravo (bilateralne ali multilateralne pogodbe ali konvencije):
    • Pravilnik k IV. Haaški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907
    • IV. Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949 in dodatna protokola k ženevskim konvencijam iz leta 1977
  • Martensova klavzula (vključena v preambulo II. oz. IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem) - predstavlja pomembno vez med pogodbenim in običajnim MVP: v primerih neobstoja pogodbenih določb je civilno prebivalstvo pod oblastjo in zaščito načel mednarodnega prava, kakor izhajajo iz običajev, uveljavljenih med civiliziranimi narodi, iz zakonov človečnosti in zahtev javne vesti
  • soft law: Osnutek pravil o omejevanju nevarnosti, ki jim je izpostavljeno civilno prebivalstvo v času vojne iz leta 1957 (New Delhi); Resolucija XXIII “Človekove pravice v oboroženem spopadu” iz leta 1968 (Teheran); Deklaracija ZN o varstvu žensk in otrok v primeru nevarnosti in oboroženega spopada iz leta 1974.
haa ki pravilnik o vojskovanju na kopnem
Haaški pravilnik o vojskovanju na kopnem
  • že v času oblikovanja tega pravilnika se pojavijo prve ideje o sistematični in celoviti zaščiti civilnega prebivalstva, vendar njegove določbe o varstvu civilistov ostajajo obrobnega in fragmentarnega značaja
  • določbe pravilnika, relevantne za položaj in zaščito civilistov:
    • prepoved napadanja, pobijanja in poškodovanja civilnega prebivalstva ter obveznost spoštovanja časti in pravic družine, osebnega življenja in zasebne lastnine (46. člen)
    • prepoved izjave, da nikomur ne bo prizanešeno in prepoved siljenja državljanov sovražne strani k sodelovanju v vojnih operacijah zoper lastno državo (23. člen)
    • prepoved ropanja in plenjenja (47. člen)
    • prepoved prisilnega pridobivanja informacij od prebivalstva o sovražni vojski (45. člen)
    • prepoved zahtevanja prisege zvestobe od civilnega prebivalstva (44. člen)
    • prepoved napadanja ali bombardiranja nebranjenih mest in drugih naselij (25. člen)
enevsko pravo o za iti civilnih oseb med vojno
Ženevsko pravo o zaščiti civilnih oseb med vojno
  • norme mednarodnega humanitarnega prava, ki jih vsebuje IV. Ženevska konvencija o zaščiti civilnih oseb med vojno, so že pridobile status mednarodnega običajnega prava (veljajo za vse države in ne samo za države pogodbenice te konvencije); to pa ne velja za Prvi in Drugi dodatni protokol k ženevskim konvencijam
  • krog civilnih oseb, ki jih ščiti IV. ženevska konvencija, je dokaj širok:
    • osebe, ki so med spopadom ali okupacijo pod oblastjo tiste strani v spopadu ali okupacijske sile, katere državljani niso (splošna zaščita)
    • iz splošne zaščite so izključeni: državljani države, ki ni pogodbenica te konvencije; osebe, ki jih ščitijo druge tri ženevske konvencije (bolniki in ranjenci, vojni ujetniki)
    • pri zagotavljanju splošnega varstva civilnega prebivalstva velja načelo ne-diskriminacije (13. člen)
    • zaščitene civilne osebe se ne morejo odpovedati pravicam, ki jim jih zagotavlja ta konvencija (8. člen)
    • posebna zaščita: velja za posebej ranljive kategorije civilnega prebivalstva: ranjene, bolne in nemočne civilne osebe ter nosečnice (6. člen); vojne sirote, mlajše od petnajst let (24. člen); člani družin, ki jih je vojna razkropila (26. člen)
slide7
v skladu s konvencijo je treba spoštovati osebnost, družinsko čast in pravice, versko prepričanje in obrede, način življenja in običaje civilnega prebivalstva; z njim je treba ravnati humano in ga zaščititi pred vsakim nasiljem in grožnjami, žalitvami in javno radovednostjo
  • zaščita žensk pred napadi na njihovo čast, zlasti pred spolnim nasiljem in spolnimi kaznivimi dejanji (27. člen)
  • prepoved povzročanja telesnega ali duševnega nasilja ali trpljenja civilnim osebam (31. in 32. člen)
  • prepovedana so kolektivna kaznovanja in podobni ukrepi teroriziranja ali zastraševanja, ropanje in povračilni ukrepi nad civilnim prebivalstvom ter jemanje talcev (33. in 34. člen)
  • pravice in status tujcev (35.–40. člen)
  • položaj in status civilistov na okupiranem ozemlju (47.-78. člen)
  • interniranje in prisilno bivanje zaščitenih oseb (42, 43. člen, 80.-104. člen)
slide8
Prvi dodatni protokol o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov je obseg varstva civilnega prebivalstva še razširil:
    • načelo razlikovanja civilnega prebivalstva od bojevnikov in civilnih objektov od vojaških objektov (48. člen)
    • skuša jasno opredeliti kdo šteje za civilista in civilno prebivalstvo (vsi, ki ne pripadajo kateri od kategorij pripadnikov oboroženih sil; v primeru dvoma, ali je nekdo civilist, se bo taka oseba štela za civilista; če so med civilnim prebivalstvom navzoče osebe, ki ne ustrezajo definiciji civilista, prebivalstvo zaradi tega ne izgubi svojega civilnega statusa)
    • civilno prebivalstvo in posamezni civilisti uživajo splošno zaščito pred nevarnostmi, ki izhajajo iz vojaških operacij; civilno prebivalstvo ne sme biti tarča napadov; dejanja ali grožnje z nasiljem z namenom širjenja strahu med civilnim prebivalstvom so prepovedana
    • napadi, za katere niso bili izbrani cilji (npr. določen vojaški objekt), napadi na civilno prebivalstvo kot povračilni ukrepi so prepovedani; prepoved uporabe živih ščitov (51. člen)
    • tarča napadov ali represalij ne smejo biti civilni objekti, zlasti ne kulturni objekti in svetišča, objekti, nujni za preživetje civilnega prebivalstva ipd. (52.-56. člen)
    • načelo previdnosti pri napadu: pri izvajanju vojaških operacij je treba nenehno paziti na to, da se prizanese civilnemu prebivalstvu in civilnim objektom (57. člen)
    • novinarji se štejejo za civiliste in so zaščiteni po konvencijah in tem protokolu (79. člen).
pojem kolateralne kode
Pojem “kolateralne škode”
  • frazo “collateral damage” je prvič uporabil Pentagon med Zalivsko vojno, s katero je označil smrti nedolžnih Iračanov v času množičnega bombardiranja leta 1991 v poskusu prikrivanja in racionaliziranja teh smrti
  • neizogibna in nenačrtovana škoda, povzročena civilnim osebam in civilnim objektom med napadom na vojaški cilj
  • Prvi dodatni protokol k ženevskim konvencijam: “naključne izgube življenj, poškodbe civilistov in škoda na civilnih objektih ali njihova kombinacija, ki bi bile v primerjavi s pričakovano konkretno in neposredno vojaško prednostjo nesorazmerno velike” (točka b) 5. odst. 51. člen) - potrebno je zagotoviti vse možne varnostne ukrepe, da bi se izognili nastanku takšne“kolateralne škode” ali jo omejili na minimum
slide10
večje število civilnih žrtev strani v (mendarodnih ali nemednarodnih) oboroženih spopadih večkrat rade opravičujejo z izgovarjanjem na “kolateralno škodo”
    • ameriški vojaški operaciji Linebacker I in II v Demokratični republiki Vietnam leta 1972
    • palestinsko-izraelski konflikt (obe strani)
    • ruska invazija na Čečenijo leta 1994
    • ZDA-NATO bombni napadi na ZRJ leta 1999 (Jamie Shea, takratni tiskovni predstavnik NATA je postal znan po uporabi fraze “kolateralna škoda” v njegovih komentarjih o civilnih žrtvah, ki jih je ubil NATO)
    • ameriški bombni napadi na Afganistan v letih 2001 in 2002
    • ameriška invazija na Irak leta 2003
    • rusko-gruzijska vojna leta 2008
    • državljanska vojna na Šri Lanki in Sudanu ter kolumbijski oboroženi konflikt
kolateralna koda v mhp
Kolateralna škoda v MHP
  • 3 načela MHP, ključnega pomena za urejanje zakonite uporabe sile v oboroženih spopadih z ozirom na kolateralno škodo:
    • načelo vojaške nuje
    • načelo razlikovanja
    • načelo sorazmernosti
  • Vprašanje za razmislek:

ali se je v sodobnem vojskovanju (ob uporabi zelo razvite vojne tehnologije in naprednih metod ter ob upoštevanju širitve koncepta vojaških ciljev) res nemogoče izogniti kolateralni škodi?

slide12
Študijska literatura:
    • Dr. Savin Jogan: Mednarodno vojno (humanitarno) pravo, Center vojaških šol MORS, Uprava za razvoj MORS, Ljubljana 1997
    • Convention (IV) respecting the Laws and Customs of War on Land and its annex: Regulations concerning the Laws and Customs of War on Land (The Hague, 18 October 1907):

http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/195?OpenDocument

    • Convention (IV) relative to the Protection of Civilian Persons in Time of War (Geneva, 12 August 1949):http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/380?OpenDocument