Download
podoba evrope okoli leta 1000 n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000 PowerPoint Presentation
Download Presentation
PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

431 Views Download Presentation
Download Presentation

PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. PODOBA EVROPE OKOLI LETA 1000

  2. Vpadi po evropi • Čas okoli leta 1000 je za zahodno Evropo prelomen. • Razdelitev Frankovske države po smrti Karla Velikega povzroči upad moči frankovskih vladarjev. • Pojavijo se VPADI in ROPANJA novih ljudstev: • muslimanski napadalci iz severne Afrike, • Ogri (Madžari), • Vikingi • Vsi ti vpadi povzročijo nestabilnost in nered. • Posledice vpadov: • izropane in porušene vasi ter samostani, • množice ljudi prodane v suženjstvo, • zastoj v gospodarskem razvoju.

  3. Upadanje moČI KRALJEV • Kralji niso mogli zaščiti prebivalcev pred napadi. • Dvigne se moč posameznih lokalnih plemičev h katerim se ogroženi kmetje zatečejo po pomoč. • Kmetje nimajo premoženja, da bi za zaščito plačali plemiču. Zato predajo sebe in svoje potomce v dosmrtno služenje fevdalcu. Tako postanejo nesvobodni tlačani. • Na ta način je moč kraljev padla, povečala pa se je moč posameznih fevdalcev. • Znotraj posameznih držav so obstajale številne skoraj povsem SAMOSTOJNE DEŽELE (vojvodine). • Plemiči so se med seboj pogosto bojevali za posest, kar je povzročalo stalne vojaške spopade.

  4. RIMSKO-NEMŠKO CESARSTVO • Nastalo v 10. stoletju. • Ustanovitelj: Oton I. Veliki • Papež je Otona I. okronal za cesarja. To je pomenilo, da je naslov rimskega cesarja prešel na voditelje Rimsko nemškega cesarstva. • Cesarstvo je segalo od Nemčije do Italije in je vključevalo tudi slovensko ozemlje. • V 11. stoletju se cesar zaplete v spor s papežem.

  5. Kraljevina Francija • Moč kralja je do 13. stoletja slaba. • Da bi se posvetoval s svojimi vazali, kralj začne sklicevati zbore, ki se jih udeležujejo predstavniki plemstva, cerkve in pomembnejših mest. • Največji nasprotnik francoskega kralja je bil angleški kralj, ki je imel v Franciji velika posestva.

  6. KRALJEVINA ANGLIJA • Kralji vse od 11. stoletja tekmujejo s svojimi vazali in skušajo okrepiti svojo moč. • Ker je kralj v začetku 13. stoletja izgubil posesti v Franciji so se mu vazali uprli. Moral je podpisati dokument: MAGNA CHARTA (Velika listina svoboščin). • S to listino so plemiči omejili njegovo oblast – npr. kralj ni smel povišati davkov brez privolitve plemstva. • Zbori plemstva in premožnih meščanov so postali redni in se preimenovali v parlament.

  7. vpliv cerkve • V nasprotju s kralji, ki imajo šibko moč, se je moč papeža in rimskokatoliške cerkve okrepila. • To je privedlo do sporov med papežem in kralji. • V Evropi, ki je bila fevdalno razdeljena, je bila cerkev edina, ki je povezovala prebivalce. • Cerkev jim ob vojnah in nesrečah daje občutek varnosti in stabilnosti, upanje na boljše posmrtno življenje. • Vera je imela v srednjem veku zelo pomembno vlogo in zato srednji vek imenujemo tudi OBDOBJE VERE. • V stoletjih so se nabrale tudi mnoge napake: opuščanje pobožnega življenja, goljufije.