1 / 34

SLIKOVNA PREDSTAVITEV INFORMACIJE

SLIKOVNA PREDSTAVITEV INFORMACIJE. Pripravila: Sonja Buhvald , univ. dipl. ing. rač, Gimnazija Ravne Dodatki: Helena Medvešek, ŠKG. KAKO SE JE ZAČELO…. Prvi računalniki so bili namenjeni računanju Obdelava števil, besedil (manj zahtevno)

Download Presentation

SLIKOVNA PREDSTAVITEV INFORMACIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. SLIKOVNA PREDSTAVITEV INFORMACIJE Pripravila: Sonja Buhvald, univ. dipl. ing. rač, Gimnazija Ravne Dodatki: Helena Medvešek,ŠKG

  2. KAKO SE JE ZAČELO… • Prvi računalniki so bili namenjeni računanju • Obdelava števil, besedil (manj zahtevno) • 60. leta – računalnik prvič postane orodje za likovno ustvarjanje (rač. program krmili risalnik) • 80. leta – še vedno je bilo lažje sliko narisati z roko kot z računalnikom (slike so imele le nekaj barv) • 90. leta –preobrat na področju grafike

  3. ZAKAJ slikovna predstavitev informacije? • Grafični znaki nam povedo več kot tisoč besed (prometni znaki, risbe, oznake…)

  4. Področja uporabe • Programi za načrtovanje (CAD -Computer Assisted Design)

  5. ARHITEKTURA IN GRADBENIŠTVO • Načrtovanje električne napeljave, ogrevanja… • TEKSTILNA INDUSTRIJA • Načrtovanje vzorcev, krojenje...

  6. STROJNIŠTVO • Risanje načrtov • Oblikovanje izdelkov • Animacija delovanja • ELEKTRONSKA INDUSTRIJA • Izdelovanje shem integriranih vezij • Simulacija delovnih razmer • Programsko preverjanje delovanja integriranega vezja…

  7. NAVIDEZNA RESNIČNOST (Virtual reality) • Simulacije pretakanja tekočin, naravnih pojavov in gibanj fizikalno-realističnih teles v različnih pogojih…

  8. Net art • Razstavljanje umetnin v spletu, (nekatere) spletne strani …

  9. Digitalna umetnost • Umetniško likovno ustvarjanje in oblikovanje s slikarskimi programi …

  10. LASTNOSTI RAČUNALNIŠKE GRAFIKE

  11. Barve • sončna svetloba je sestavljena iz mavričnih barv. • Barva je čutna zaznava, ki jo povzroča elektromagnetno valovanje z valovno dolžino med 380 mikronov in 750 mikronov.

  12. Mešanje barv • SUBSTRAKTIVNO (snovno) mešanje barv • So osnovne tiskarske barve (cian, magenta, rumena) • Z njimi lahko natisnemo poljubno barvo • Mešanica vseh barv je črna

  13. Mešanje barv • ADITIVNO (optično) mešanje • Osnovne barve so rdeča, zelena in modra • Vsota vseh barv je bela svetloba • Ta model uporabljajo zasloni

  14. Barvni modeli • RGB (Red Green Blue) • Temelji na treh osnovnih optičnih barvah • Uporabimo ga za prikaz na zaslonu • Če zaslonsko sliko natisnemo na papir se nekaj informacije izgubi (tiskalnik uporablja osnovne tiskarske barve)

  15. Barvni modeli • CMYK (Cyan, Magenta, Yellow, blacK) • Temelji na osnovnih tiskarskih barvah • Uporabimo ga, kadar želimo sliko natisniti

  16. Barvni modeli • YCbCr Barvna sestava (angl. chrominance) Cr – koordinata bližje rdeči Cb – koordinata bližje modri Svetilnost točke (angl. luminance) Vrednost: 0 – črna 1 – najbolj žari

  17. Barvni modeli • RGB (60% vidnega spektra)  zaslon • YCbCr (1/2 vidnega spektra)  video • CMYK (1/3 vidnega spektra)  tiskanje • HLS, HSV Hue - Lightness – Saturation,Hue - Saturation - Value (barvni odtenek, svetlost, nasičenost) Usmerjeni v strojno opremo usmerjena k uporabniku

  18. Naloga • Na računalniku poglej v programih(MS Word, MS Power Point, Paint, GIMP), kje lahko spreminjamo in določamo barvne modele. • Kateri barvni model je zastopan pri posameznem programu? • Kakšen je razpon vrednosti za posamezni model (minimalna in maksimalna vrednost)? • Kakšno barvo dobimo pri posameznem modelu, če nastavimo vrednosti na 0 oz. na maksimum? • Ugotovitve zapiši v zvezek!

  19. Ločljivost • Izražamo s številom pikslov (slikovnih pik) na palec (angl. dots per inch – dpi) (palec=2,54 cm) P R I M E R I

  20. Naloga • Na internetu poišči sliko velikosti 100 x 100 pikslov in jo shrani na računalnik (ime datoteke: 100 x 100) • V programu Photo Editor sliko povečaj na velikost 800 x 800 pikslov (ime datoteke: 800 x 800) • Kaj opaziš? Kakšna je velikost posamezne datoteke? • Slikama spremeni ločljivost iz 72 dpi na 100 dpi. Sliki shrani. (ime datoteke: 100 x 100 100dpi) Oglej si velikosti datotek. • Od česa je odvisna velikost datoteke? • V zvezek zapiši ugotovitve in sklep naloge!

  21. Naloga • Optični bralnik ima ločljivost 4800 dpi. Izračunaj, koliko prostora zasede slika velikosti A4 (210 x 297 mm) v pomnilniku, če je barva vsakega piksla zapisana s tremi zlogi.

  22. PISNI IZPIT – primeri nalog (a) V prospektu računalniškega zaslona LCD je navedena ločljivost 3840 × 2400 pik, na drugem mestu istega prospekta pa je navedena ločljivost 150 dpi. • Kaj pomeni prvi podatek in kaj pomeni drugi podatek. (1 točka) ODGOVOR: Prvi podatek pomeni število slikovnih točk zaslona v X (3840) in Y (2400) smeri zaslona. (alternativni odgovor Prvi podatek pomeni število slikovnih točk zaslona v vodoravni (3840) in navpični (2400) vrstici zaslona.) Drugi podatek pomeni število slikovnih točk na palec zaslona

  23. PISNI IZPIT – primeri nalog (b) V prospektu računalniškega zaslona LCD je navedena ločljivost 3840 × 2400 pik, na drugem mestu istega prospekta pa je navedena ločljivost 150 dpi. • Na računalnik s tem zaslonom priključiš optični bralnik in prebereš panoramsko fotografijo velikosti A4 z ločljivostjo 1200 dpi. Kaj moraš storiti in zakaj, da bo slika v celoti vidna na LCD zaslonu? (2 točki) ODGOVOR: Velikost slike na zaslonu moram zmanjšati, ker lahko računalnik prikaže na zaslonu manj slikovnih točk kot jih ima prebrana slika. Obrazložitev: Širino panoramske fotografije velikosti A4 (297 mm) pretvori optični bralnik v 14.032 slikovnih točk (1200 * 297 / 25,4), višino (210 mm) pa v 9.922 slikovnih točk. Ker lahko zaslon prikaže manjše število točk, je potrebno število točk, s katerimi je slika prikazana na zaslonu, zmanjšati.

  24. PISNI IZPIT – primeri nalog (c) V prospektu računalniškega zaslona LCD je navedena ločljivost 3840 × 2400 pik, na drugem mestu istega prospekta pa je navedena ločljivost 150 dpi. • Na isti računalnik imaš priključen tudi tiskalnik z ločljivostjo 300 dpi. Kaj moraš storiti in za koliko, da bo tudi natisnjena slika velikosti A4? (2 točki) Odgovor: Velikost prebrane slike moram za šestnajst-krat zmanjšati.. Obrazložitev: Palec prebrane slike bo v pomnilniku računalnika predstavljena s 1200 slikovnimi točkami, na tiskalniku pa s 300 točkami. Da bosta sliki enako veliki, je potrebno natisniti le vsako šestnajsto prebrano točko oziroma velikost slike 16-krat zmanjšati

  25. Barvna globina • MONOKROMATSKI model .. zapis barv z 1 bitom (dve barvi) • VGA .. zapis barv s 4 biti (16 barv) • Super VGA .. zapis barv z 8 biti (256 barv) • High Color .. zapis barv s 16 biti (65 536 barv) • True Color .. zapis barv z 24 biti (16 777 216 barv) • 32-bitni model (16 777 216 barv, dodatnih 8 bitov določa prosojnost posameznih pikslov)

  26. Naloga • Koliko prostora v bytih oz. Mb porabimo za sliko pri ločljivosti 1024x768 pikslov pri 24 bitni grafiki?

  27. OBRAVNAVNJE GRAFIČNIH ELEMENTOV

  28. Točkovno obravnavanje slik • Barva vsakega piksla je neodvisna od drugih. • Barvo, v kateri žari piksel, lahko poljubno spreminjamo. • Slike lahko preoblikujemo z različnimi učinki. • Programi za obdelavo bitnih slik: Slikar, Photo Filtre, Corel PhotoPaint…

  29. Točkovno obravnavanje slik • Za delo z bitnimi slikami potrebujemo veliko delovnega pomnilnika in tudi prostora na trdem disku. • Pri velikih povečavah postanejo vidne posamezne slikovne točke.

  30. Predmetno obravnavanje slik • Slika na računalniku je predstavljena z nizom predmetov (npr. točk, črt, krivulj, geometrijskih likov…) • Vsak predmet je v pomnilniku zapisan z matematično enačbo. • Vsak predmet ima lastnosti, ki ga povsem določajo: • Točka (koordinati, barva) • Ravna črta (začetna in končna točka, barva, debelina) • Vektorska slika porabi v pomnilniku manj prostora kot točkovna. • Programi: Corel Draw, Macromedia FreeHand,…

  31. Zapis slik • BMP • Neposredno shranjevaje podatkov o barvah pikslov • Pri zahtevnejši grafiki so datoteke zelo dolge • TIFF • Za prenašanje slikovnih podatkov med različnimi slikovnimi programi in operacijskimi sistemi

  32. Zgoščevanje zapisa slikovnih podatkov Je postopek obdelave podatkov, pri čemer se njihov zapis zgosti tako, da zasede čim manjši prostor ob minimalni izgubi kvalitete slike. Z IZGUBO BREZ IZGUB • GIF • zapis primeren za slike z malo barvami • 256 barv • PNG • omogoča večbarvno prosojost in prikaz animacij • uporabljamo ga za kakovosten zapis slik • JPEG • barvo sosednjih pikslov združi v eno • stopnja zgoščevanja je od 0 do 99

  33. Naloga • V programu Corel Draw nariši pravokotnik (polnilo=rumena, barva črte=oranžna, debelina črte=24 pik) • Čez pravokotnik nariši krog (polnilo=modra, barva črte=siva, debelina črte=16 pik). • Pravokotnik premakni pred krog (daj ga v ospredje). • Pravokotnik premakni, povečaj, pomanjšaj. • Nalogo reši še v bitnem načinu z ustreznim programom. • Kaj si ugotovil? • Ugotovitve zapiši v zvezek!

  34. Naloga • Na internetu poišči bitno sliko (BMP) in jo pretvori v zapise JPEG, PNG in GIF. • Vsako sliko posebej shrani in primerjaj dolžine datotek. • Ugotovitve zapiši v zvezek!

More Related