BOLJŠEVIZEM

1. BOLJŠEVIZEM Sara Bergman 4.B

2. BOLJŠEVIKI IN OKTOBERSKA REVOLUCIJA 1917 • Pred 1. svetovno vojno je vladal car Nikolja II. absolutistično • Kmečko prebivalstvi in proletariat je živelo popolno revščino • Stavke in kmečki upori • 1898 – Ruska socialdemokratska delavska stranka pod vodstvom Vladimirja Iljiča Uljanova – LENINA • Hitro se je širilo revolucionarno-marksistično gibanje, stekel je proces radikalizacije in prevzem marksistične ideologije

3. kongres 1903 – ruska socialdemokratska stranka se razdeli na večinske BOLJŠEVIKE in manjšinske MENJŠEVIKE • Boljševiki – uničenje carizma, oblikovanje meščansko demokratične republike in prehod v socialistično družbo preko “diktature proletariata” • Menjševiki (oz. Legalni marksisti) – Rusija bi se morala najprej v celoti industrializirati in se razviti tudi delavstvo ki bi izvedlo revolucijo • drugi kongres v Londonu – Boljševiki sprejmejo sklep o ustanavljanju delavskih svetov oz. sovjetov in načrt za oborožen prevzem oblasti • 1905 – carska Rusija izgubi vojno z Japonsko, doma v kmetijstvu slaba letina - GOSPODARSKA KRIZA • 22. 1. 1905 –Ruska meščansko-demokratska revolucija (do decembra) • Lev Davidovič Bronstein Trocki – v Petrogradu organizira prvi delavski svet (druge nastane v Moskvi) – sovjeti so jih razbili, ker so zahtevali prevzem oblasti • Car je revolucijo zadušil s pomočjo meščanstva (bali so se za svoj kapital) • “oktoberski manifest” – carjeva obljuba, da bo izdal ustavo in sklical parlament – DUMO (državni zbor)

4. FEBRUARSKA REVOLUCIJA 1917, LENIN IN ZAHTEVE BOLJŠEVIKOV • Vzroki za Februarsko revolucijo (22. 2. 1917) : vojaški neuspehi ruske carske vojske, nemško prodiranje v notranjost ruskega ozemlja, pomankljiva oskrba vojske z orožjem in s hrano • v večjih mestih demonstracije in stavkovna gibanja • Vojska je prestopila k upornim delavcem • Car raspusti Dumo • 15. 3. – car Nikolaj II. Prisiljen k podpisu listine, s katero se je odpovedal prestolu (carizem odpravljen) • APRILSKE TEZE (17. 4., Lenin) – program za oktobersko revolucijo – širili so jih z nacionalnim programom • vsebina tez : Revolucija se bo razširila po vsem svetu, prva svetovna vojne so bo zaključila z revolucijo, oblast bo prevzel delavski razred

5. OKTOBERSKA REVOLUCIJA ( v noči med 6. in 7. 11. 1917) – začetek je pomenil strel s križarke Aurore od dveh ponoči • Revolucionarji so zasedli vse strateške položaje v Petrogradu za tem pa še sedež začasne vlade Zimski dvorec • Petrograd – drugi vseruski kongres sovjetov (sprejel odlok miru in o zemlji) • sestavljena je bila začasna delavska in kmečka vlada SVET LJUDSKIH KOMISARJEV • razcep med opozicijo in boljševilsko oblastjo (3.1. 1918) • svet ljudske komisarjev je ustavodajno skupščino z dekretom razpustil – oblast prevzamejo sovjeti (konec demokracije, začetek socialistične države – diktature boljševiške stranke) • sovjeti so izgubljali samoupravo – večala se je moč boljševilške stranke • julij 1918–z novo ustavo- RUSKA SOVJETSKA FEDERATIVNA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA • Ustava – uzakoni oblast “delavskega razreda”, Loči cerkev od države, delo je dolžnost, splošno vojaško oveznost, brezplačno šolstvo in narodnostne pravice vsem narodom v državi

7. Lenin – pogajanja o miru uresničevanje agrarne reforme – december 1917 sklene premirje • 3. 4. 1918 – Rusija v Brest–Litovsku sklene mir z centralnimi silami (odpove se Ukrajini (“mir za kruh”), baltskim deželam, Finski in Poljski) – Rusija istopi iz vojne • DRŽAVLJANSKA VOJNA (1918 -1920) – med boljševiki (“rdečimi”) in nasprotniki sovjetske oblasti (“belimi”)

8. SOVJETSKA ZVEZA MED OBEMA VOJNAMA • 1918 – 1921 – VOJNI KOMUNIZEM– težnja po ukinitvi tržnega gospodarstva, odpravi denarja in nadomestitvi tega z blagovno menjavo med posamičnimi gospodarskimi panogami • Industrija podržavljena • Z zemljo so razpolagali vaški razlastitveni odbori – kmetom so jo dajali - protesti kmetov ki so morali višek oddajati – rekvizicija • Levi meščanski eseru nasprotujejo “razrednemu boju”na vasi • skupen boj med eseri in kmeti proti boljševiškemu vodstvu – 1918 v atentatu hudo ranjen Lenin • obračun z eseri in z opozicijo v sovjetih – uvedba enopartijskega sistema z “diktaturo proletariata” – v mestih lakota, v industriji pomankanje surovin • 1921 – NEP-NOVA EKONOMSKA POLITIKA – na 10. kongresu partije • Cilj NEP – obnova gospodarstva in odprava lakote • Kmetje – možnost najema dodatne zemlje, plačujejo davek, z ostalim presežkom so lahko razpolagali sami • Ponovno vzpostavljenje tržnega gospodarstva (zrasla so srednja in manjša zasebna podjetja in trgovine – večja podjetja pod državnim nadzorom) • razvoj industrije upočasnili in prilagodili ruskim gospodarskim razmeram

9. 21. 4. 1924 – Umre Lenin • Boljševiško stranko vodijo - Josip Visarjonovič Džugašvili Stalin, Lev Kamenjev in Grigorij Zinovej ( Trockega niso sprejeli medse – zagovarjal je tezo širjenja permanentne revolucije po svetu) • 1924 – Stalin postane generalni sekretar patrije (z lobiranjem in spletkami je dosegel da so postopoma iz vodstva Komunistične partije SZ in državnega vodstva izključili, poslali v pregnanstvo ali celo pobili vso notranjo opozicijo)

10. Obdobje načrtnega državno vodenega gospodarstva v obliki PETLETK • 1928 – prvi veliki petletni gospodarski načrt s prednostnima gospodarskima panogama težke industrije in elektrifikazijo • 1928 – 1932 – uvedejo nasilno kolektivizacijo, nasilno razlastitev zasebne kmetove zemlje • Ustanavljajo KOLHOZE (kolektivna zadružna gospodarstva) in SOVHOZE (državna gospodarska posestva) • 1933 -1937 – druga petletka z načrtno gradnjo prometne infrastrukture (železnic, prekopov) • 1937 – druge svetovne vojne - Tretja petletka – razvoj vojaške oboroževalne industrije • Sovjetska zveza zrealizira postavljene gospodarske in politične načrte – postala je tretja industrijsko najbolj razvita država na svetu – za ceno, ki jo je moralo plačati prebivalstvo (skrajno nizek osebni življenski standard ob vsesplošnem pomanjkanju hrane, obleke, zdravil,...)

11. GOSPODARSKO IN POLITIČNO NASILJE – KULT OSEBNOSTI • Stalin – s planskim gospodarstvom, vse močnejšo birokracijo je ustvaril mehanizme popolnega nadzora v državi – TOTALITARNI ENOPARTIJSKI DRŽAVNI SISTEM s kultom Stalinove osebnosti • Nasprotnike režima je preganjal NKVD • od leta 1934 – tajna policija odgovorna za notranje varstvo • v času med vojnama so bili načelniki Jagoda, Ježov ter Berija • Po letu 1953 – sovjetska tajna policija se združi s komitejem za državno varnost KGB • v Stalinovih čistkah so bili usmrčeni tudi mnogi najsposobnejši poveljniki Rdeče armade (npr. Tuhačevski), v teh procesih so izginili mnogi izobraženci ki so kritizirali oblast • mlajši so morali sprejeti na novo nastalo zavest (socialistična domovina) • vse bolj so se poudarjali pojmi narod, domovina in država • Stalin je za svoje cilje uporabljal državni aparat, partijo, vlado, zunanjo politiko, Kominterno in zloglasno tajno državno policijo • 1953 – Stalinova smrt