K REŠITVI USMERJENA PSIHOTERAPIJA

1. K REŠITVI USMERJENA PSIHOTERAPIJA po I. K. Berg, S. Miller: “Working with the Problem Drinker: A Solution-Focused Approach”

2. Insoo Kim Berg (* 25. julij, 1934, v Koreji; † 10. januar 2007 v Milwaukeeju) • Steve de Shazer (* 25. junij, 1940, v Milwaukeeju; † 11. september 2005 na Dunaju)

3. NAČELA IN PREDPOSTAVKE • Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost • Uporabljajmo vire – utilizacija • Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop • Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost • Sprememba je neizogibna in se nujno zgodi • Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost • Sodelujmo • Osrednje predpostavke

4. Poudarjajmo duhovno in duševno zdravje ter telesno aktivnost Svoj pogled upiramo predvsem v uspehe, ki so jih klienti doživeli pri spopadanju s svojimi težavami. Predvsem osvetljujemo njihove moči, vire in sposobnosti. Iščemo klientov odgovor na stisko – verjamemo, da ključ do rešitve poznajo oni in ne terapevti.

5. Uporabljajmo vire – utilizacija Zdravljenje bo kakovostno, če iz klientov izvabimo tiste moči, vire in zdrave lastnosti, ki jih potrebujejo, da bi se izvili iz trenutne stiske in so znotraj klientovega referenčnega okvirja oz. njegovih mej.

6. Hermenevtični (ateoretični, nenormativni) pristop Ne domišljamo si, da vemo, kaj v »resnici« leži v ozadju težav, ki jih poraja alkohol. Trudimo se najti odgovor, ki bo odrešilen prav zanj.

7. Bodimo varčni: manj je več / Parsimoničnost Najraje uberemo najpreprostejšo in najhitrejšo pot do cilja. Terapevtska sredstva, ki naj nas bi pripeljala do terapevtskega cilja, varčno izbiramo. To dosežemo tako, da v terapiji napredujemo od spodaj navzgor.

8. Sprememba je neizogibna in se nujno zgodi Spremembe, ki se odvijajo že po naravni poti, prepoznamo in jih nato izkoristimo pri iskanju rešitve.

9. Usmerjajmo se v sedanjost in prihodnost Osnovni cilj terapije ni poglabljanje preteklosti, pač pa pomoč klientu pri tem, da bi se bolje znašel v sedanjosti in prihodnosti. To npr. dosežemo z vprašanjem o čudežu, vprašanju vrat, video posnetku, …

10. Sodelujmo To načelo pomeni delati skupaj drug z drugim. Sodelovanje rojeva sodelovanje.

11. Osrednje predpostavke • NE POPRAVLJAJ, kar ni pokvarjeno! • Ko ugotoviš, kaj deluje, SE TEGA OPRIMI ŠE BOLJ! • Kar ne deluje, tega ne ponavljaj. STORI KAJ DRUGEGA!

12. RAZVIJANJE SODELUJOČIH ODNOSOV MED KLIENTI IN TERAPEVTI Kar je najbolj popustljivo, lahko premaga tisto, kar je najtrše … Vsi vemo, da popustljivost užene upor in da mehkoba premaga trdoto, in vendar tega nihče ne izkorišča. Lao Tzu, Tao Te Ching (1963)

13. Odnos s stranko • Za odnos s stranko gre, kadar klient in terapevt skupaj v teku ali na koncu terapevtskega srečanja opredelita pritožbo, ki je klienta privedla v terapijo, ali cilj obravnave. • Klient nakaže, da v rešitvi vidi tudi sebe, da je pripravljen v zvezi s tem kaj ukreniti.

14. Odnos s tožnikom • Kadar terapevt in klient v teku srečanja uspeta skupaj opredeliti pritožbo ali cilj zdravljenja, ne pa tudi konkretnih korakov, ki naj bi jih klient naredil, da bi prišel do rešitve (poudarja, da do rešitve lahko pride le, če drugi nekaj ukrene).

15. Odnos z obiskovalcem • Kadar na koncu srečanja terapevt in klient ne opredelita skupaj pritožbe za obravnavo ali cilja, h kateremu naj bi v zdravljenju stremela. • Klient nakaže, da težave, ki zahteva zdravljenje, sploh ni, ali pa, da pripada nekomu drugemu. • Klientu se ne zdi smiselno karkoli spreminjati, še manj pa hoditi na terapijo.

16. Dobro oblikovani cilji • Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti, njegovega sveta • Cilji morajo biti majhni: „Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil začetek?“ • Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem • Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa • Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja • Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu, konkretni možni vsakdanji čudeži, kot je: „Dobro jutro, srček!“ • Uresničevanje ciljev je „trdo delo“. Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati • Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha

17. Cilji naj bodo pomembni za klienta, v okviru njegove resničnosti, njegovega sveta • Cilj mora biti pomemben klientu in klient mora čutiti, da mu bo doseženi cilj osebno koristil. Tako se bo bolj potrudil, da ga bo uresničil.

18. Cilji morajo biti majhni • Cilji morajo biti dovolj skromni, da jih klient lahko doseže. Tako je veliko bolj verjetno, da se mu posreči jih doseči: mu daje občutek, da mu gre, mu vliva upanje in krpi pripravljenost za nadaljnje delo. • „Kateri bi bil prvi majhen korak, ki bi pomenil začetek?“

19. Cilji naj bodo konkretni, oprijemljivi, natančni in povezani z vedenjem • Natančno opredeljeni cilji klientu in terapevtu omogočajo, da lažje ocenita, koliko sta napredovala in ugotovita, kaj še morata uresničiti.

20. Cilji naj kažejo na prisotnost in ne na odsotnost nečesa • Cilji naj bodo izraženi v trdilni obliki: kaj klient bo storil, namesto o tem, česar ne bo. • Tako veliko lažje ugotovimo, kdaj je cilj dosežen. Hkrati izhajamo iz dejstva, da ni mogoče, da ne bi počeli ničesar. • Na prepovedano dejavnost mislimo še bolj, zaradi česar se ji težko izognemo.

21. Cilji naj opisujejo začetek neke verige vedenja • Cilj, pa naj bo še tako velik ali kompleksen dosežemo, če se osredotočimo na to, kako bomo pot začeli, in ne na to, kako se bo morebiti iztekla. • Zanima nas prvi, mali korak v smeri želenega razpleta.

22. Cilji naj bodo stvarni in uresničljivi v klientovem življenjskem kontekstu • S klienti ugotavljamo, kaj je in kaj ni uresničljivo in dosegljivo v njihovih življenjskih okoliščinah. • Konkretni možni vsakdanji čudeži, kot je: „Dobro jutro, srček!“

23. Uresničevanje ciljev je „trdo delo“ • Stvari se moraš lotiti, pljuniti v roke, jo izpeljati • S tem zaščitimo in krepimo klientov občutek lastne vrednosti in dostojanstva, tudi če mu morebiti cilja ne bi uspelo doseči.

24. Klienti nujno potrebujejo doživetja uspeha • Občutek, da so zmogli, dviguje samozavest in sproži pozitivni feedback. • Torej s klientom oviro postavimo le tako visoko, da jo bo lahko z veliko verjetnostjo preskočil.

25. DOGOVARJANJE IN SODELOVANJE: CILJI TER ODNOS MED KLIENTOM IN TERAPEVTOM Vse preveč terapevtov te pelje na večerjo in ti pove, kaj moraš naročiti. Sam peljem pacienta na psihoterapevtsko večerjo in mu rečem: »Sami povejte, kaj želite.« Milton Erickson (1973)

26. Postavljanje ciljev v odnosu z obiskovalcem • ugotovi, kaj hoče klient • strinjaj se s klientovim ciljem in sočustvuj z njegovo stisko • klienta pohvali • vprašaj klienta, kako razume zahteve napotitelja

27. Dogovarjanje o ciljih v odnosu s tožnikom • to, da klient začuti, da bodo rešitve njegove, medtem, ko se razpravljanju o težavah kolikor je mogoče izogiba • družinske člane vidi kot zaveznike, ki lahko dajo objektivne opise tega, kar je delovalo in kaj ni, kakšno zdravljenje bi klientu najbolj pomagalo, • v klientu je treba iskati vrline, ki lahko pripeljejo k odkritju rešitev (npr. koliko je žrtvoval), • terapevt mora resnično verjeti, da so klientovi nameni dobri, le njihov izid ni učinkovit, • terapevt naj se izogiba nasvetov o hitrih in lahkih rešitvah (vsaj, dokler se klient ne prelevi v stranko).

28. Postavljanje ciljev s stranko (1) • Kaj je naslednji korak? Klient mora sam priti do spoznanja, da je vzdržnost edina uspešna rešitev in se nato nedvoumno zavzeti, da bo izpeljal, kar bo potrebno, namesto da bi se čutil v odločitev prisiljenega. • terapevt mora paziti, da v celotnem zdravljenju vzdržuje odnos s stranko. Pri tem si lahko pomaga tako da:

29. Postavljanje ciljev s stranko (2) • pohvali klienta za vse trenutke, ko se je s težavo že poizkušal spoprijeti, • strinjaj se s klientovim razlogom za zdravljenje, • usmeri se na vse, česar se je klient lotil, da bi se mu posrečilo, pa čeprav je trajalo le kratek čas, • s pomočjo sedmih lastnosti dobro opredeljenih ciljev, se s klientom dogovori o uresničljivih, dosegljivih in izmerljivih ciljih, • pri postavljanju bodi oprezen in napredek budno spremljaj, • klienta vprašaj po podrobnostih iz njegovega življenja in dela ter po novih uspešnih vzorcih, ki jih razvija, • podrobno sprašuj po vzorcih (kdo, kaj, kako ,…). S tem spoznajo lastne vzorce

30. Usmerjanje k rešitvi: Kako voditi razgovor k spremembi Z govorjenjem se nikoli ničesar ne naučim. Učim se samo, kadar sprašujem. Lou Holtz, The New York Times

31. Pet koristnih vprašanj • Vprašanje, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem • Vprašanja za iskanje izjem • Vprašanje o čudežu • Vprašanje z lestvico • Vprašanje “Kako zmorete?”

32. Vprašanja, ki osvetljujejo spremembe pred prvim srečanjem • Raziskave potrjujejo, da klienti pomembno spremenijo vzorce svojih težav pred svojo prvo obravnavo. • Ključnega pomena je, da terapevt počaka in v pravem trenutku vpraša po njih.

33. Vprašanja za iskanje izjem: krepitev trenutnih in preteklih uspehov • Klienta moramo opozoriti na obdobje izjem, ko se težave ne pojavljajo, in jih kot izstopajoče izjeme tudi označi. • Izjeme v težavah so tisti trenutki, ko klient ne pije, temveč počne nekaj drugega, bodisi, da se to zgodi spontano, bodisi kot posledica konkretnih pazljivih korakov.

34. Čudeži se dogajajo: vprašanje o čudežu • Klientov pogled usmerja v prihodnost, ko bodo težave rešene in bo lahko začel uživati sadove uspešno zaključenega zdravljenja. Prebudijo upanje in vizijo možnega. • Če se opremo na že storjene ali pretekle uspehe, predstave o čudežnem dnevu ni težko uresničiti. • Majhen del tega čudeža moramo pretvorit v resničnost in klientu pomagati, da si predstavlja, kaj se bo v njegovem življenju spremenilo, ko bo svoj čudež začel uresničevati. Večkrat ko klient opiše uspešen izid terapije, tem resničnejši zanj postaja.

35. Vprašanja z lestvico • S tem, ko klient na številčni lestvici oceni vse, kar mu veliko pomeni (tegobe, čustva, odnose,…), dobi th. o vsem tem veliko boljšo predstavo. • Namen teh vprašanj je pridobivanje podatkov, hkrati pa z njimi kl. vlivamo tudi voljo, jih spodbujamo in krepimo proces spreminjanja.

36. Vprašanje »Kako zmorete?« • Vprašanje je v pomoč, kadar je terapevtska situacija nespodbudna (klienti, ki so izgubili upanje vase in v prihodnost). Pogosto nam tako uspe rahločutno zanetiti dvom v klientova prepričanja in njegov občutek brezupnosti, obenem pa ga usmerjati k predstavi o majhnih premikih v želeno smer. • Ko terapevt klienta prosi, naj mu pove kako »komaj zdrži« ob tako hudih situacijah, ki ga spremljajo že vse življenje, začne ta opisovati majhen korak, ki mu pomaga, da se prebije skozi vsak dan. Ta korak, ki ga vsak dan naredi, da »komaj zdrži«, nato postane temelj tega, kar mora početi še naprej. • Avtorja ponujata tudi različico vprašanja »Kako zmorete?« in sicer »Kako, da vaše življenje ni hujše?« s katerim klienta »obtožimo« za podvige, ki jih sam ne vidi.

37. Prvine, vrste in izvajanje terapevtskih posegov • Namen vseh k rešitvi usmerjenih posegov (vodenju razgovora, domačih nalog, …) je izvabiti, sprožiti in ponoviti izjeme, ki jih je ustvaril klient. • V tem procesu je naloga terapevta prekucniti prvo domino v nizu. Namesto, da bi se posvečali temu, da bi kl. nehal piti, je učinkovitejši, varčnejši in uspešnejši pristop zdravljenja tisti, ki izvablja, in krepi že obstoječe uspešne rešitve, do katerih se je sam dokopal.

38. Posvet med srečanjem in ekipni pristop • gre za posvetovanje med srečanjem z ekipo terapevtov za enosmernim ogledalom, kar omogoča več zornih kotov na težavo in tudi več pogledov na rešitev. • po premoru terapevt klientu posreduje vzpodbudno sporočilo (pohvali, uporablja klientove besede, strinja se s klientovim ciljem in ga ubesedi v trdilni obliki, poudari, da bo potrebno trdo delo, utemelji in razloži domačo nalogo in pri tem koristi t.i. »premostitveno izjavo«, vse podkrepi še s svojim osebnim slogom).

39. Naloge po meri odnosa • odnos z obiskovalcem – vse kar klient počne in mu koristi, vztrajno hvalimo in ga tako spodbujamo, da se za zdravljenje bolj zavzame, saj sprevidi, da zna sodelovati, trdo delati in da želi početi, kar je zanj dobro. Dosežek (majhne ali velike) moramo izpostaviti in mu svetovati, naj še tako nadaljuje. Tako je večja verjetnost, da bo klient prišel tudi drugič in je očitno bolj odziven in pripravljen sodelovati. • odnos s tožnikom – prvi korak v takem odnosu je pohvaliti klienta za vse, kar je pretrpel. Štejemo mu v čast, da kljub mukam, ohranja upanje. Vse, kar mu predlagamo, naj bo namenjeno temu, da bi v sebi namesto žrtve videl osebo, ki se lahko sama dokoplje do rešitve. • odnos s stranko – poleg pohvale klientu, ker se je pripravljen spoprijeti s svojimi težavami, je pomembno, da terapevt skupaj s klientom odkrije, kaj bi lahko bil prvi konkretni korak, ki ga mora narediti.

40. Pohvale: moč potrjevanja • Pohvale imajo veliko terapevtsko moč in so uporabne v vseh terapevtskih posegih (razen pri klientih, ki težko prenašajo pohvale). • Hvaljenje ne pomeni dajanje potuhe klientovem uničujočemu vedenju. So v vseh kulturah pot do utrjevanje družbenih odnosov na vseh ravneh.

41. Strinjaj se s cilji klientov • Oprimi se tega, kar učinkuje – »pravega« načina reševanja težav ni – karkoli se obnese, je treba ponavljati. • Sprožanje spremembe pred srečanjem – po raziskavah 67% klienotv poroča o »dobrih« spremembah od takrat, ko prvič pokličejo terapevta do prvega srečanja z njim. • Išči izjeme – bodi si namerne, ki jih vpeljejo klienti in jih znajo natanko opisati. Če se klient zaveda posameznih korakov, jih lahko tudi ponovi in tako ustvari vzorec rešitve. O naključnih izjemah pa govorimo, kadar klient poroča o očitnih izjemah v svojem vedenju, vendar ne zna opisati korakov, ki so pripeljali do njih. Pomagati mu moramo uvideti, da sam pripomore k temu, da lahko v prihodnje naključne dogodke spremeni v bolj namerne. • Pogled v prihodnost: po čudežu – klientu pomagamo, da rešitve, ki jih je porodilo »vprašanje o čudežu« tudi uresničijo. Z vprašanjem »Kdaj nazadnje?« klienta spomnimo na uspešno obdobje, vendar je na svoj podvig nekako pozabil.Gre za priredbo tehnike »kristalne krogle« M. Ericksona, ki jo je prikrojil in razširil de Shazer (1985).

42. Če se nič ne obnese, ukreni kaj drugačnega • Spremljate, kaj počnete, ko premagate slo po pijači – z uporabo prihodnjika terapevt namigne, da klient bo storil nekaj koristnega, ko bo premagal npr. željo po pijači, ki ga zgrabi, kot da gre za nekaj najbolj naravnega in pričakovanega, kar je treba samo budno spremljati. Poseg temelji na predpostavi, da klient lahko stori in tudi bo storil, kar je zanj dobro. •  Opazujte, kaj vam gre v življenju dobro – nalogo zastavimo, da bi klient sestavil jedrnat »seznam uspehov« med današnjim dnem in prihodnjim srečanjem. • Naloga napovedovanja – klientom damo nalogo, da zvečer, preden gredo spat, napovedo, kako bodo naslednji dan preživeli (pili) in si to napoved zabeležijo. Nato naj dan preživijo kot običajno, zvečer pa naj primerjajo svoje početje z napovedjo, če se je uresničila. Naloga je primerna še zlasti za klienta, ki imajo občutek, da nimajo nikakršnega nadzora nad svojim početjem (pitjem). Tako klientu pripisujemo odgovornost za uspehe.

43. Kaj storiti, ko se zdi, da se nič ne obnese • Terapevt in klient se morata pogosto in skupaj vračati k ciljem terapije, morda kar na vsakem srečanju. Ključno je tudi to, da terapevt resnično posluša, kaj klient govori in ničesar ne predpostavlja. Če skrbno prisluhnemo temu, kaj želi klient in ne vsiljujemo lastnih želja, bo uspešen zaključek zdravljenja zagotovljen.