jo e tisnikar
Download
Skip this Video
Download Presentation
JOŽE TISNIKAR

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 120

JOŽE TISNIKAR - PowerPoint PPT Presentation


  • 485 Views
  • Uploaded on

JOŽE TISNIKAR. slovenski slikar 1928 - 1998. Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznožju Pohorja v vasi Mislinja. Tisnikar je bil slikar samouk . Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh ne poznavalcev umetnosti.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' JOŽE TISNIKAR ' - sebastian-hickman


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
jo e tisnikar
JOŽE TISNIKAR

slovenskislikar1928-1998

slide3
Tisnikar je bil slikar samouk. Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh ne poznavalcev umetnosti.
slide4
Da bi lažje razumeli Tisnikarjeve slike je pomembno, da poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.
slide10
Med letoma 1954 in 1964 se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Pečka v Slovenj Gradcu.
slide12
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1970 za slikarska dela, razstavljena v letu 1969
slide23
Od leta 1958 do 1998 je več kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah.
slide24
Umrl je v prometni nesreči, kmalu po julijski otvoritvi velike retrospektivne razstave v galeriji v Slovenj Gradcu.
slide26
Tisnikarjeve slike nam povedo, da se življenjska pot posameznika lahko konča, pri tem pa človeški rod teče dalje, saj je rojstvo večni tekmec človeške umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetniške ustvarjalnosti in umetniškega navdiha, pa naj se nanaša na filme, reklame, knjižno ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih člankov.
slide28
Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator, sin pisateljaIvana Preglja ,se je rodil 8. avgust1913v Kranju.
slide31
Po izbruhu druge svetovne vojne je bil odpeljan najprej v nemško, kasneje pa v italijansko vojno ujetništvo

Neznani heroji, 1966

slide32
Pregljevo slikarstvo je prežeto z ekspresionizmom. V podobe vnaša v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv.
slide36
Ekspresionizemse je razvil v severni Evropi, še posebej v Nemčiji. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno, da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen.
slide38
Po osvoboditvi je najprej učil na šoli za oblikovanje, kasneje pa na novo ustanovoljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
slide39
Marij Pregelj je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporočilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del
slide40
Poleg številnih ilustracij, med najbolj znanimi so podobe za Ilijado in Odisejo, je Pregelj kakovost slik stopnjeval do smrti
slide42
Ilustracije Marija Preglja za poglavje o Sloveniji v turističnem vodniku po Jugoslaviji, ki je izšel v Parizu.
slide44
Visoko je cenjeno njegovo delo Diptihon, v katerem je opazna sinteza vplivov od Picassa do Bacona, predvsem pa je to avtorsko delo, ki je nekakšna slikarjeva oporoka.
slide48
Prešernova nagrada 1964 za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.
slide49
Evropsko združenje za pošto in telekomunikacije je za znamko "Evropa 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko slovenskega slikarja Marija Preglja :

Pompejansko omizje

slide50
Na našem vsakomesečnem sprehodu po delih slovenskih slikarjev, ste si na marčevski samopostrežni malici, ogledali predstavljeno sliko:
slide54
Slikarstvo ga je začelo zanimati že v gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival učitelj risanja M. Rogulja.
slide55
Jama se je po končani višji gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil že leta 1890, dve leti pozneje odšel v München in se tam vpisal na zasebno slikarsko šolo S. Holósyja.
slide56
Poleti se je vračal v Ljubljano, kjer se je začel družiti z mladimi pisatelji slovenske moderne
slide57
Slovenska moderna je oznaka za skupino slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na začetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn -Aleksandrov in Oton Zupančič.
slide58
Leta 1893 pa se je na razstavi v Münchnu spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navdušili.

Slika:Claude Monet, Impression, 1872

slide59
V München se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Ažbetovo slikarsko šolo, leto pozneje pa na tamkajšnjo slikarsko akademijo, kjer je študiral en semester. V Ažbetovi šoli se je začel intenzivneje ukvarjati z vprašanjem svetlobe in barve.
slide62
Umetniki so se srečali in sčasoma tudi osebno zbližali v v sloviti zasebni slikarski šoli, ki jo je leta 1891 ustanovil Anton Ažbe .
slide63
Pod njegovim okriljem so se kot drugi slikarji urili v risanju akta in glave, se spoznavali s principom krogle- kuglprincip in načelom kristalizacije barv 
slide64
gre za nanašanje čistih, nemešanih barv na platno drugo ob drugo, ki nato šele v očesu ustvarjajo tonske celote.
slide65
Našim impresionistom je bilo pomembno izhodišče zlasti slednje načelo, ki ga je Ažbe poimenoval tudi diamanti učinek.

Takšen način nanašanja barv namreč ustvari migetajočo soigro barv in intenzivne barvne učinke.

slide66
Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega umetniškega društva v Ljubljani predstavili kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki jih danes poznamo kot slovenski impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen.
slide67
A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita razstava v rodni deželi impresionizma, Franciji.
slide68
Ljubljanska javnost po večini ni bila pripravljena na njihov impresionistični pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje njihovih del, ampak celo do osebnih žalitev.
slide69
Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o slovenski impresionistični šoli, katere predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja prinesla popoln triumf. Četverica se je na postavitvi predstavljala združena v umetniško skupino imenovano Sava.
slide70
Dunajski razstavi je še istega leta sledilo uspešno predstavljanje v Beogradu, nato pa še v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varšavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911.
slide72
Njegova posebnost sta bili zavestno izogibanje prevzemanja "slikarskih šablon" in pronicljiva logika raziskovalne poglobljenosti v svetost narave.
slide73
Slikarsko pot je začel v polepšanem realizmu. Nato je prevzel vpliv francoskega impresionizma .
slide74
V njegovih slikah se razkriva študij optičnega zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur.
slide76
Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je svobodnejši, veliko je potoval in odkrival nove motive.
slide77
Imel je posebno opremo: nosil je belo platneno obleko, imel je kolo z lučjo karbidovko, fotoaparat, kolo je bilo opremljeno s slikarskim stojalom, zložljivim podokvirom in s kovčkom za barve in paleto.
slide80
Naj zaključim z besedami slikarja Matije Jame :“

Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake teoretične estetike: narava edina bodi mu učiteljica, samo ona večno mlada, večno lepa narava ga more vzdržati in oduševiti."

slide81
ZATO, PAZIMO VSI NA TO VEČNO UČITELJICO – NARAVO.

Učiteljica likovne vzgoje : Marta Marn

slide82
ZORAN MUŠIČ

slovenski slikar

1909 - 2005

slide83
Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mušič se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici.
slide88
Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je zaradi pritiskov oblastnikov že isti mesec odšel v Gorico in pozneje v Benetke.
slide90
Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. Bil je med umetniki skupine École de Paris.
slide91
Sodeloval je pri grafičnih bienalih v Ljubljani in bil eden vodilnih grafikov svojega časa v Evropi.
slide102
Zoran Mušič je bil slikar, grafični in risarski mojster sodobne Evrope, posebej Krasa in kraških ambientov.
slide103
Ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Mušiča je izdala Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Mušičevih kraških konjičkov, s katerimi je požel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizorišču in v njegovem opusu zavzemajo posebno mesto.
potreben je as da pride ven tisto kar nosi v sebi potreben je as da o isti stvari ki so odve
Potreben je čas, da pride ven tisto, kar nosiš v sebi! Potreben je čas, da očistiš stvari, ki so odveč!«

so misli, ki jih je izrekel slikar Zoran Mušič.

slide110
Ivan Grohar se je leta 1867 rodil na Sorici v bajtarski družini iz Tirolskega in odraščal v okolju, kjer je živela domača obrt, slikanje na panjske končnice in steklo.
slide111
Slikanje je pritegnila njegovo pozornost že v otroških letih, a se mu zaradi revščine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh služil s kmečkimi in z gospodarskimi deli.
slide112
. Njegovo nadarjenost je opazil soriški župnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v Škofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajeništvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju.
slide113
Kot vajenec je svoje znanje izpopolnjeval tudi v Zagrebu. Med letoma 1892 in 1895 je s podporo kranjskega deželnega odbora obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Oktobra leta 1895 se je odpravil v München, kjer je v muzejih kopiral starejše mojstre in obiskoval razne razstave.
slide114
Leta 1896 se je naselil v Škofji Loki,  kjer si je uredil svoj atelje. Leta 1897 je spoznal Riharda Jakopiča. V tistem času se je uveljavil kot slikar religioznih podob in pridobil več dragocenih naročil, med drugim generalnega vikarja J. Flisa za sliki za novo cerkev v Brezjah.
slide115
V Münchenu ga je Jakopič leta 1899 seznanil z Antonom Ažbetom. Tam se je poznal tudi z Matijo Jamo in Matejem Sternenom. Na skupni razstavi, ki je pomenila velik uspeh slovenskega slikarstva, je največ priznanj požela prav Groharjeva Pomlad.
slide116
Leta 1904 se je preselil spet v Sorico in nato še v Škofjo Loko, kjer je slikal med letoma 1906 in 1907 in tam s krajšimi prekinitvami tudi prebival do smrti.
slide117
Leta 1911 mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Jakopiča Deželni odbor odobril 2.000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo, kamor si je želel že od mladosti. Ob prihodu v Ljubljano, kjer si je želel nakupiti vse potrebno za pot, je moral zaradi jetike, ki jo je skrival, v bolnišnico, kjer je 19. aprila umrl.
slide118
Slikar, čigar življenjsko pot je v 44. letu starosti prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so začeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.
ad