1 / 66

SREDSTVA IZVR BE IZVR BA NA DENARNO TERJATEV IZVR BA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJMKE

Izvr

sandra_john
Download Presentation

SREDSTVA IZVR BE IZVR BA NA DENARNO TERJATEV IZVR BA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJMKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


    1. SREDSTVA IZVRBE IZVRBA NA DENARNO TERJATEV IZVRBA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJMKE IZVRILNA OLA ZA SODNIKE Dida VOLK

    2. Izvrba na denarno terjatev V praksi redko izvrilno sredstvo Bolj uveljavljeni sta obe podvrsti tega izvrilnega sredstva: - izvrba na placo in druge stalne prejemke - izvrba na dolnikova denarna sredstva pri organizacijah za placilni promet

    3. Izvrilna dejanja Rube terjatve Prenos terjatve (ce ne predlaga hkrati mora predlagati v 3 mesecih) Rube je opravljen z dnem, ko je sklep o izvrbi vrocen dolnikovem dolniku Vrstni red zastavnih pravic se doloca po dnevu oprave rubea sprememba z Novelo ZIZ iz leta 2002 (prej: po dnevu, ko je sodice prejelo predlog za izvrbo)

    4. Rube terjatve S sklepom o rubeu sodice prepove: dolnikovemu dolniku poravnati terjatev dolniku dolnikov dolnik nima pravice do pritobe zoper sklep o rubeu dolniku terjatev izterjati ali kako drugace z njo razpolagati Z rubeem terjatve pridobi upnik na terjatvi zastavno pravico Za vrstni red zastavnih pravic vec upnikov je odlocilen dan oprave rubea (vrocitev dolnikovem dolniku)

    5. VSL sklep III Cp 1949/99 Dolnikov dolnik ni oseba, ki bi imela pravico vloiti pritobo zoper sklep o prenosu terjatve.

    6. VSL sklep III Cp 444/2000 Ko sodice odloca o rubeu dolnikove terjatve do njegovega dolnika (dolnikov dolnik) mora preizkusiti navedbo v predlogu za izvrbo, da je dolnikov dolnik res dolnik dolnika, ce ta ni obrazloena. Ker dolnikov dolnik v pritobi zatrjuje, da ni dolnikov dolnik, mu je kot udeleencu treba priznati pravico do pritobe.

    7. VSC sklep II Ip 781/2007 Zgolj dejstvo, da ima dolnik do dolnikovega dolnika odprto odkodninsko tobo, ne zadoca za ugotovitev, da ima dolnik tudi terjatev do dolnikovega dolnika. Slednje dejstvo je odlocilnega pomena pri odlocanju o predlogu za nadaljevanje izvrbe na denarno terjatev dolnika, ob cemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi dolocno opredeljena.

    8. VSL sklep II Cpg 844/2001 Sklep o rubeu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni dolocena (temelj, viina, zapadlost itd.), tako da odlocitve sodica prve stopnje o rubeu terjatve niti ni mogoce preizkusiti.

    9. VSM sklep II Cp 1276/2006 V izvrilni zadevi po izvrilnem naslovu je utemeljen ugovor zoper sklep o izvrbi zaradi neizterljivosti terjatve, kar preprecuje izvrbo, ker je bila le-ta zarubljena v drugi izvrilni zadevi v okviru dovoljenega izvrilnega sredstva rubea terjatve z dnem, ko je bil v drugi izvrilni zadevi vrocen sklep o izvrbi dolnikovemu dolniku.

    10. Izjava dolnikovega dolnika Na upnikov predlog ga pozove sodice, da da izjavo: ali pripoznava zarubljeno terjatev, v koliknem znesku, ali je izpolnitev te terjatve odvisna od izpolnitve kakne druge obveznosti. Ali je ta dolocba smiselno uporabna za potrditev upravno-izplacilne prepovedi ?

    11. VSL sklep II Cpg 286/2001 Sodice prve stopnje, ki kljub predlogu upnika, od dolnikovega dolnika ni zahtevalo izjave, je s tem bistveno krilo dolocbe izvrilnega postopka o izjavi in dolocbe o tem, kdaj sme izdati sklep o prenosu terjatve, saj navedenih dolocb sploh ni uporabilo.

    12. VSL sklep II Cpg 866/2003 Upnik lahko v predlogu za izvrbo na denarna sredstva pri organizaciji za placilni promet poda predlog, da se dolnikov dolnik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer koliken znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakne druge obveznosti. Vendar pa je v primeru, ce banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le odkodninska odgovornost.

    13. Prenos terjatve Sodice lahko na upnika prenese terjatev: v izterjavo, namesto placila, kar je odvisno od upnikovega predloga.

    14. Sklep o prenosu terjatve Sklep sme sodice izdati ele, ko postane sklep o rubeu pravnomocen Ce je upnik predlagal, naj se dolnikov dolnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvrbo, izda sodice sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vroceno obvestilo o izjavi dolnikovega dolnika, ce pa se dolnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti. Prenos terjatve je opravljen, ko vroci sodice dolnikovemu dolniku sklep o prenosu.

    15. VSC sklep II Ip 711/2007 Sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika v izterjavo je zgolj naslednje procesno dejanje v primeru izvrbe na denarno terjatev dolnika, ki sledi sklepu o rubeu terjatve. Z navedenim sklepom pa ni vsebinsko odloceno o terjatvi dolnika do dolnikovega dolnika, zato slednji nima pravnega interesa za vloitev pritobe zoper ta sklep.

    16. VSL sklep III Cp 1047/2006 Sklep o prenosu terjatve namesto placila ne predstavlja izvrilnega naslova zoper dolnikovega dolnika.

    17. Prenos v izterjavo upnik dobi pravico zahtevati od dolnikovega dolnika izplacilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, ce je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje. ne pridobi pravice: - da bi v breme dolnika sklenil poravnavo, - da bi dolnikovemu dolniku odpustil dolg, - da bi s preneseno terjatvijo sicer razpolagal, - niti pravice, da bi z dolnikovim dolnikom sklenil pogodbo, naj o terjatvi, ce je ta sporna, odloci arbitraa.

    18. Ugovori dolnikovega dolnika Proti upniku ima dolnikov dolnik samo tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolniku. Ce dolnik odstopi preneseno terjatev po prenosu, to nima pravnega ucinka na pravice, ki jih je s prenosom pridobil upnik.

    19. Druge dolocbe pri prenosu v izterjavo Ce je terjatev vpisana v zemljiki knjigi se prenos v izterjavo uradno zaznamuje Ce je obveznost dol. dolnika pogojena z izrocitvijo stvari sklep sodica, da dolnik stvar poloi pri sodicu to pa stvar potem izroci dol. Dolniku Upnik, ki vloi tobo za izterjavo prenesene terjatve mora obvestiti dolnika Zamuda upnika pri izterjavi odgovarja za kodo, sodice pa lahko na predlog drugega upnika razveljavi sklep o prenosu

    20. Prenos namesto placila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na upnika z ucinkom odplacnega odstopa terjatve Ce je prenesena terjatev zavarovana z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiki knjigi, prenese sodice po uradni dolnosti tudi zastavno pravico na upnika. Upnik je s samim prenosom poplacan toliko, kolikor ta terjatev znaa.

    21. Izvzetje - omejitve 101. clen ZIZ izvzetje prejemkov (t.i. socialne narave preivnina, socialna pomoc, nadomestilo za invalidnost) 102. clen ZIZ omejitve izvrbe za dolocene prejemke (placo, odkodnino iz naslova izgube ali zmanjanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova zacasne brezposelnosti, placila za delo obsojencev)

    22. Izvzetje 101. clen ZIZ zakonite preivnine in odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; odkodnine zaradi telesne pokodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; socialne pomoci; otrokega dodatka; tipendije in pomoci ucencem in tudentom; prejemkov vojakih obveznikov v casu opravljanja vojakih dolnosti; prejemkov dravljanov v casu opravljanja nadomestne civilne slube oziroma usposabljanja za zacito; prejemkov oseb v casu usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije; prejemkov iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odlicij in priznanj; denarnih sredstev pomoci potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije

    23. Izvzeti so prejemki denarna socialna pomoc po zakonu, ki ureja socialno varstvo; starevski dodatek, dodatek za nego otroka in pomoc za opremo novorojenca; nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja drubeno varstvo duevno in telesno prizadetih oseb; dodatek za pomoc in postrebo; dohodki od obcasnega dela invalidov, vkljucenih v institucionalno varstvo.

    24. Omejitev 102. clen ZIZ Navadne terjatve: 2/3 prejemkov dolniku ostane minimalna placa Privilegirane terjatve: 2/3 prejemkov dolniku ostane 2/3 minimalne place Posebnost: ce dolnik preivlja e druge osebe mu ostane najmanj znesek v viini dohodka, ki ustreza znesku za dodelitev denarne socialne pomoci za dolnika + osebe,ki jih preivlja

    25. VSL sklep II Cpg 791/2000 Odlocitev, da je nezarubljivi del place ustrezno viji v primeru, ce ima dolnik, katerega placa se rubi, zakonite preivninske obveznosti, se opravi na ugovor dolnika (ugovorni razlog iz 7. tocke 1. odst. 55. cl. ZIZ).

    26. VSL sklep III Cp 7593/2006 Z dolocbo 1. tocke 1. odstavka 102. clena ZIZ je omejen obseg, v katerem so lahko dolocena dolnikova sredstva predmet izvrbe. Sredstva pod navedenim limitom ne morejo biti predmet izvrbe. Ce je izvrba dovoljena na predmetu, ki ne more biti predmet izvrbe je to razlog, ki izvrbo preprecuje. Takna ugotovitev pa pogojuje ustavitev izvrbe.

    27. VSK sklep II Cp 1389/2005 Delodajalec in organizacija za placilni promet morata poznati omejitve izvrbe iz 101. in 102. clena ZIZ in pri izvrevanju sklepa paziti, da bodo omejitve iz 101. in 102. clena ZIZ spotovane. Sodice pa ni dolno v svojem sklepu obrazlagati, na kaken nacin bo organizacija za placilni promet dolocila, katere prilive, ki bodo prispeli na transakcijski racun dolnice, je potrebno zarubiti in do kakne viine oziroma kako se bo locilo tiste prilive, ki so e ustrezno zmanjani zaradi rubea na placo. Banka bo torej lahko opravila blokado in poplacilo iz dolnicine place in drugih privilegiranih prejemkov le z upotevanjem omejitev in prepovedi iz 101. in 102. clena ZIZ, tako, da ne bo prilo do dvakratnega rubea iste place oziroma prejemka - najprej pri delodajalcu in nato e pri organizaciji za placilni promet.

    28. VSL sklep II Cpg 1139/2001 Izracuna zarubljivega dela dohodka ni moc opreti na setevek vseh dohodkov dolnikove druine. Po dolocbi 4. in 5. odst. 101. clena ZIZ so prejemki iz naslova otrokega dodatka in tipendij iz izvrbe. Sicer pa ne gre za dolnikove prejemke. Zarubljivi del place se obracuna le od dolnikove place. Viina otrokih dodatkov in tipendij se upoteva le v smislu znianja dolnikove preivninske obveznosti.

    29. VSC sklep I Ip 569/2007 Sodice prve stopnje je materialno pravno pravilno odlocilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvrbo tudi e na dolnikova denarna sredstva pri organizaciji za placilni promet, ceprav je izvrba bila e na dolnikovo pokojnino, ki mu jo izplacuje ZPIZ. Izplacevalec pokojnine in organizacija za placilni promet morata upotevati omejitve iz 102. cl. ZIZ.

    30. VSC sklep I Cp 1423/2006 Dolnik ima tekom izvrilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvrilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost novega izvrilnega sredstva ali predmeta izvrbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvrbe, ne pa tudi samega obstoja ali viine terjatve. Za tovrstne ugovore je predviden ugovor zoper sklep o dovolitvi izvrbe. V tem postopku pa se izvrba z novim izvrilnim sredstvom, to je rube pokojnine, trenutno ne more nadaljevati, saj to ni mono zaradi omejitev v dolocilu cl. 102 ZIZ.

    31. VSC sklep I Ip 439/2008 Pomembno stalice!!! Ne dolocbe 6. tocke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvrbo na placo oz. pokojnino, ne splone dolocbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvrbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvrbe po uradni dolnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne place. Prav tako pa ni mogoce uporabiti niti 76. cl. ZIZ, saj se ta dolocba nanaa na izvrilni naslov ali potrdilo o pravnomocnosti.

    32. Zastoji v postopku Prekinitev postopka (smrt stranke, stecajni postopek) Odlog izvrbe zastoj v 2. fazi postopka - na predlog upnika - na predlog dolnika - na predlog tretjega

    33. IZVRBA NA PLACO IN DRUGE STALNE PREJEMKE Izvrilna dejanja opravlja delodajalec ali drug dolnikov dolnik (ZPIZ, Zavod za zaposlovanje) Podatki o dolnikovi placi (pri predlogu za izvrbo na podlagi VL poizvedbe opravi sodice po uradni dolnosti) Stroki izvrbe

    34. Izvrba na placo se nanaa tudi na: pokojnino, nadomestilo place, prejemke iz naslova zacasne brezposelnosti, Placilo za delo obsojencev v kazenskih zavodih druge stalne denarne prejemke (ce zakon ne doloca drugace).

    35. Izvrilna dejanja S sklepom o izvrbi sodice zarubi del place delodajalcu (oziroma zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZPIZ, zavodu za zaposlovanje ...) naloi, da mora po pravnomocnosti sklepa o izvrbi placati oziroma placevati upniku denarni znesek (oziroma denarne zneske), za katerega je dovoljena izvrba. Sklepi o izvrbi na podlagi verodostojne listine so e pravnomocni, zato se poplacilo upnika opravi takoj!

    36. Upnikova zastavna pravica Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenem delu place (pokojnine, nadomestila place, prejemka iz naslova zacasne brezposelnosti) takrat, ko dolnik pridobi pravico na izplacilo tega, in v trenutku, ko je zanj tudi zarubljen.

    37. Vrstni red poplacil Vrstni red poplacil vec upnikov je odvisen od dneva, ko dolnikovem dolniku vrocen sklep o izvrbi (110. clen v zvezi z drugim odstavkom 107. clena ZIZ). Ce je vec upnikov pridobilo zastavno pravico na isti dan, so v vrstnem redu vsi na istem mestu. Ce vseh ni mogoce poplacati, se poplacajo sorazmerno.

    38. Odgovornost delodajalca Zahteven poloaj izvrevalca sklepa Sklep o izvrbi je najveckrat sestavljen iz glavnice, obresti in strokov, delodajalec pa je dolan ravnati po sklepu o izvrbi in natancno izracunati viino terjatve ter jo prenesti upniku. Delodajalec je odgovoren za kodo, ki jo s tem (denimo nepravilnim izracunom terjatve) povzroci upniku (cetrti odstavek 134. clena ZIZ). Zelo obremenjujoce za delodajalca !

    39. VSC sklep I Cp 24/2007 Po prejemu dopisa ZPIZa, da je dolnik prejemnik pokojninske dajatve, katera je nija oziroma ne dosega neto minimalne place, mora sodice pred ustavitvijo izvrbe na pokojnino upnika obvestiti o dopisu ZPIZa in mu hkrati dati monost, da predlaga novo izvrilno sredstvo.

    40. VSL sklep III Cp 954/2003 Izvrba na placo je mogoca le v primeru, da je dolnikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dolnik kot samostojni podjetnik

    41. Obseg izvrbe na placo Poleg place prejema delavec e druge prejemke iz delovnega razmerja: regres, jubilejne nagrade Prejemki, ki so po svoji naravi povracilo strokov in so delavcu sicer nastali v zvezi z delovnim razmerjem): povracilo potnih strokov in dnevnic, povracilo strokov za prehrano.

    42. VSK sklep II Cp 461/2002 Prejemki iz naslova potnih strokov in dnevnic so denarna terjatev dolnika v smislu 128. clena ZIZ. Ker niso izvzeti iz izvrbe po 101. clenu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejitve v 102. clenu ZIZ, so zato lahko predmet izvrbe proti dolniku.

    43. Iz obrazloitve 1. stopnja Z izpodbijanim sklepom je sodice prve stopnje v ostalem delu, kolikor je upnik predlagal tudi rube ostalih prejemkov, ki jih dolnik prejema v zvezi z delom, to je dnevnic, potnih strokov, regresov, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom, predlog upnika zavrnilo, ker je zavzelo stalice, da prestavljajo ti stroki dejanske stroke delavca v zvezi z delom, do povrnitev katerih je delavec upravicen in ne pomenijo placila za opravljeno delo, na katerega bi bilo mogoce poseci z izvrbo. Sicer pa regresov in nagrad tudi ni mogoce teti med stalne prejemke, zlasti zaradi nestalnosti le-teh ter tudi zato ne morejo biti predmet izvrbe.

    44. Vije sodice Pritoba ima prav, da prejemki iz naslova potnih strokov in dnevnic niso izvzeti iz izvrbe, saj kaj taknega iz 101. clena ZIZ ne izhaja. Prav tako glede teh prejemkov ni dolocena v 102. clenu ZIZ omejitev. Tudi ti prejemki so denarna terjatev dolnika v smislu 128. clena ZIZ in ker niso niti izvzeti iz izvrbe niti ni zakonodajalec za te prejemke predpisal omejitve, je sodice prve stopnje zmotno uporabilo dolocbe ZIZ, ko je zavrnilo predlog upnika za opravo izvrbe na te prejemke dolnika. Pritobeno sodice je zato utemeljeni pritobi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvrbo dovolilo tudi na te prejemke dolnika kot je predlagala upnica.

    45. Ali je mogoca izvrba na: regres, jubilejne nagrade povracilo potnih strokov in dnevnic, povracilo strokov za prehrano. Menim, da gre v vseh teh primerih za izvrbo na denarno terjatev (!!!) ne pa za izvrbo na placo, torej morajo biti ta denarna terjatev jasno navedena !!!

    46. Tekst tipskega sklepa o izvrbi na podlagi VL (COVL) Z rubeem place (prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugi stalnih denarnih prejemkov), ki jih dolnik prejema pri dolnikovem dolniku. In z nalogom delodajalcu/dolnikovem dolniku, da mora(po pravnomocnosti tega sklepa placati oziroma placevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvrbo) Tekst 129. clena ZIZ: S sklepom o izvrbi na placo zarubi sodice dolocen del place in naloi delodajalcu, da mora

    47. VSL sklep II Cpg 844/2001 Sklep o rubeu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni dolocena (temelj, viina, zapadlost itd.), tako da odlocitve sodica prve stopnje o rubeu terjatve niti ni mogoce preizkusiti.

    48. Povecanje place (130. clen ZIZ) Sklep o izvrbi se navezuje tudi na morebitno povecanje place in drugih prejemkov, cetudi je do povecanja prilo po izdaji sklepa o izvrbi. Placa se lahko tudi zmanja. V takem primeru bo moral delodajalec sam zmanjati obroke v okviru znanih omejitev izvrbe.

    49. Vec upnikov zoper istega dolnika (131. clen ZIZ) Ce ima pravico do zakonite preivnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, nasproti istemu dolniku vec oseb, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del place oziroma drugega stalnega denarnega prejemka, ki je lahko predmet izvrbe, sodice dovoli izvrbo v dobro vsakega od upnikov v sorazmerju z viino njegove terjatve. Enako ravna sodice tudi, kadar je posamicen predlog za izvrbo za prej navedeno vrsto terjatve vloen kasneje in je kasneje tudi izdan sklep o izvrbi. V takem primeru mora sodice po uradni dolnosti spremeniti prej izdani sklep o izvrbi in na novo dolociti sorazmerja med posameznimi (privilegiranimi) terjatvami.

    50. Kraj placila (132. clen ZIZ) Ce za terjatev ni izrecno predpisano negotovinsko placilo, jo upnik lahko izterja neposredno v gotovini pri dolnikovemu dolniku. Tak nacin se v praksi uporablja dokaj redko Pri predlogu za izvrbo na podlagi verodostojne listine je navedba racuna upnika obvezna ! Placilo je opravljeno, kadar upnikova banka prejme nakazilo. Kadar pa se placuje po poti, je placilo opravljeno v trenutku opravljenega placila - nakazila na poti.

    51. Prenehanje delovnega razmerja (133. clen ZIZ) Ko dolniku preneha delovno razmerje, mora delodajalec poslati sklep o izvrbi s priporoceno poiljko novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodice. Na novega delodajalca ima sklep o izvrbi ucinek od dneva, ko mu je bil vrocen. Ko delodajalcu ni znano, kje se je dolnik zaposlil, mora o tem takoj obvestiti sodice. Vsekakor pa delodajalec, ki opusti navedena ravnanja, upniku odgovarja za kodo, ki jo je s tem povzrocil (cetrti odstavek 134. clena ZIZ).

    52. VSL sklep III Cp 1508/2001 Ker dolnik na dan izdaje sklepa o izvrbi ni bil vec v delovnem razmerju, je sodice dovolilo izvrbo z izvrilnim sredstvom (izvrba na placo), ki ga ni bilo mogoce uveljaviti. Ker upnik ni predlagal drugega izvrilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporocil sodicu novega dolnikovega delodajalca, je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvrbi razveljaviti in izvrbo ustaviti.

    53. VSK sklep II Ip 487/2007 Sklep o izvrbi ucinkuje, ce dolniku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolnik novo delovno razmerje. Ce delodajalec, pri katerem dolnik ni vec v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodice. Sodice o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v dolocenem roku sporoci, kdo je dolnikov novi delodajalec. Ce upnik tega ne stori v roku, sodice ustavi izvrbo.

    54. Odgovornost za opuceno odtegnitev in izplacilo zapadlih zneskov (134. clen ZIZ) Poleg v dolocenih okolicinah predvidene odkodninske odgovornosti dolnikovega dolnika proti upniku zakon uveljavlja e odgovornost dolnikovega dolnika, ko ni odtegnil zneskov po sklepu o izvrbi in jih izplacal upniku. V tem primeru lahko upnik predlaga, naj sodice v izvrilnem postopku s sklepom naloi dolnikovemu dolniku, da mu mora poravnati zneske, ki jih ni zarubil in izplacal upniku.

    55. Postopek s predlogom Tak predlog lahko upnik vloi do konca izvrilnega postopka. Sklep, s katerim sodice takemu upnikovemu predlogu ugodi, ima ucinek sklepa o izvrbi proti dolnikovemu dolniku, ki s tem postane novi dolnik. Ce ta ne ravna v skladu s sklepom, ga sodice izvri, zato mora e upnikov predlog vsebovati tudi izvrilno sredstvo.

    56. VSL Sklep III Cp 2075/1999 Sklep izdan na podlagi 1. odst. 134. cl. ZIZ ima ucinek sklepa o izvrbi, zato mora vsebovati tudi sredstvo in predmet izvrbe (1. odst. 40. cl. ZIZ).

    57. VSL sklep II Cpg 905/2003 Sama opustitev obvestila sodicu o eventualnih ovirah za izvrbo (prim. 2. odst. 133. clena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. clena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem dolocilu je namrec predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske place in jih prenesel na upnikov racun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvrbo. V slednjem primeru je namrec predpisana le odkodninska odgovornost (4. odstavek 134. clena ZIZ).

    58. VSC sklep I Cp 193/2007 Upnik je dolan v predlogu za nadaljevanje izvrbe proti delodajalcu natancno opredeliti viino dolnikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplacani po sklepu o izvrbi. Dolnikov delodajalec je dolan upniku posredovati podatke o dolnikovi placi.

    59. VSK sklep Rg 25/2005 O predlogu, da naj sodice v izvrilnem postopku s sklepom naloi delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplacal po sklepu o izvrbi se odloci, da se tudi ta izvrba vodi v istem izvrilnem postopku kot tece zoper delavca.

    60. Odgovornost pri upravno-izplacilni prepovedi Vpraanje je, ali do odgovornosti dolnikovega dolnika, kot je predvidena v 134. clenu ZIZ, lahko pride tudi pri opuceni odtegnitvi zneskov (obrokov) na podlagi upravno-izplacilne prepovedi. Odgovor je negativen, saj upravno-izplacilna prepoved ni sklep o izvrbi, zakon pa v 134. clenu izrecno govori o zneskih, ki jih dolnikov dolnik ni odtegnil po sklepu o izvrbi. Sploh le na podlagi upravno-izplacilne prepovedi ni mogoce izdati sklepa o izvrbi (niti na podlagi izvrilnega naslova niti verodostojne listine).

    61. Izplacilna prepoved z dolnikovo privolitvijo (135. clen ZIZ) Odlocbe, izdane po pravilih zakona o upravnem postopku, se izvrujejo v sodnem (izvrilnem) postopku, kadar se glasijo na denarno terjatev. Vendar lahko dolnik privoli v tako obveznost v breme svoje place (ali drugih stalnih prejemkov) tudi prostovoljno. Kadar dolnik privoli v tako obveznost, jo mora potrditi e njegov delodajalec (ali drugi dolnikovi dolniki) in v tem trenutku ta obveznost dobi pravno naravo sklepa o administrativni prepovedi.

    62. Ucinek upravno-izplacilne prepovedi Po prvem odstavku 135. clena ZIZ ima upravno-izplacilna prepoved pravni ucinek sklepa o izvrbi na dolnikovo placo, vendar to e ne pomeni, da je sklep o administrativni prepovedi postal e kar sklep o izvrbi. Pomembni so le ucinki, ki jih ima upravno-izplacilna prepoved na druge terjatve upnikov.

    63. Prednost pred upravno-izplacilno prepovedjo Za terjatve: iz naslova zakonite preivnine; odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti ali zmanjanja oziroma izgube delovne zmonosti; odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

    64. VSL sklep I Ip 274/2008 Dolnikov dolnik lahko v breme prejemka, ki ga izplacuje dolniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvrbi (128. do 143. clen ZIZ), upravno izplacilne prepovedi (135. clen ZIZ) in sklepe o davcni izvrbi (159. do 165. clen Zakona o davcnem postopku, Ur. l. RS, t. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpololjiva sredstva dolnika (to so sredstva z upotevanjem z zakonom dolocenega zneska, ki mora dolniku ostati za njegovo preivljanje oziroma za preivljanje oseb, ki jih je po zakonu dolan preivljati) ne zadocajo za poplacilo vseh dolgov, postavi vpraanje vrstnega reda posameznih izplacil. Upravno izplacilna prepoved, ki se e izplacuje v breme dolnikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvrbi.

    65. VSL sklep I Cp 1125/2002 Iz predloene listinske dokumentacije (fotokopij Odstopnih izjav in upravno - izplacilnih prepovedi) izhaja, da jih je tonica odobrila, oziroma da je privolila v izplacilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni ucinek takne prepovedi je odrejen v dolocilu 135. clena ZIZ (v casu odobritve v 125. clenu Zakona o izvrilnem postopku). Izenacena je s sklepom o izvrbi na dolnikovo placo. Tako je z navedeno dolocbo izplacilna prepoved z dolnikovo odobritvijo uvrcena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen nacin realizira upnikova pravica, brez aktivnega dolnikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji.

    66. VSC sklep I Ip 229/2009 Za preivninske terjatve velja predpisan vrstni red kot za druge terjatve. Preivninska terjatev ima prednost le pred terjatvijo iz upravne izplacilne prepovedi. Pri nepremicninski izvrbi je preivninska terjatev na tretjem mestu izplacila.

    67. VAA VPRAANJA ???

More Related