LIRIKA KOT POSEBNA LITERARNA NADVRSTA

1. LIRIKA KOT POSEBNA LITERARNA NADVRSTA ELEMENTI NOTRANJE FORME V LIRIKI

2. Lirika kot posebna lit. nadvrsta • notranja zgradba lirike glede na pet Kosovih določil literarnih nadvrst • notranji stil • notranji stil v liriki • notranji ritem • notranji ritem v liriki

3. notranja zgradba 1 • način, na katerega se v delu povezujejo njegove temeljne sestavine (snovno-materialne, idejno-racionalne in emotivno-afektivne) • v liriki prevladujejo emotivne in idejne sestavine nad snovnimi • predmetna pesem – podoba je odraz subjektovih miselnih ali čustvenih stanj

4. Dane Zajc: VELIKI ČRNI BIK Veliki črni bik rjove v jutro.Veliki črni bik, koga kličeš?Prazni so pašniki.Prazne so gore.Prazne so grape.Prazne kot odmev tvojega klica.Veliki črni bik rjove v jutro.Kot da bi brizgala težka črna kripod vršičke temnih smrek.Kot da bi se nad gozdom na vzhoduodpiralo v jutrokrvavo bikovo oko. Veliki črni bik, koga kličeš?Je slast poslušati,kako ti vrača odmevtvoj zamolkli klic? Veliki črni bik, brezkrvno je jutro.Tvoj glas pada v grapekot razcefrana jatačrnih vran.Nobeden ne sliši tvoje samote.Nikogar ne napojišs črno krvjo svojega glasu.Umolkni, veliki črni bik.Veliki črni bik rjove v jutro.Sonce na vzhodu brusibleščečo mesarsko sekiro. predmetna pesem

5. notranja zgradba 2 • razmerje med subjektom in objektom govora (tistim, ki govori in tistim, o čemer govori) • subjekt in objekt lirike sta identična (subjekt govori o samem sebi)

6. notranja zgradba 3 • način govora oz. tip subjekta, ki je njegov nosilec • literarni subjekt jetisti, ki govori, ki je nosilec govora • lirski subjekt: se sklada s svojim objektom, čas govora je neposredna sedanjost, prevladujejo emocionalne in idejne prvine

7. Kayserjeva tipologija lirskega subjekta • lirsko poimenovanje – lirskemu jazu stoji nasproti objekt, ki ga ta opisuje; epska drža • pesemsko nagovarjanje – subjekt in objekt se srečujeta in eden na drugega vplivata; dramska drža • pesemsko izgovarjanje – vse je samo subjektova notranjost; lirska drža

8. Kosova tipologija lirskega subjekta

9. NEZAKONSKA MATI Káj pa je tebe treba biló,dete ljubó, dete lepó!meni mládi deklici,neporočeni materi? -- Oča so kléli, tepli me,mati nad mano jokáli se;moji se mene sram'váli so,túji za mano kazáli so. On, ki je sám bil ljúbi moj,on, ki je právi óča tvoj;šel je po svéti, Bóg vé kám;tebe in mene ga je srám! Káj pa je tebe treba biló;dete ljubó, dete lepó!Al te je tréba biló, al ne,vender presrčno ljúbim te. Meni nebó odprto se zdi,kadar se v tvóje ozrem oči,kadar prijázno nasméjaš se,kár sem prestála, pozábljeno je. On, ki ptíce pod nebam živi,naj ti dá sréčne, veséle dni!Al te je tréba biló, al ne,védno bom srčno ljubíla te. vložna pesem

10. brezoseben subjekt

11. V SPOMIN ANDREJA SMOLETA Črne te zemlje pokriva odejav gróbu tihotnem, naš bratec, Andrej!Vince zlató se v kozarcih nam smeja, v tvojo opombo pijemo ga zdéj. Zbrani prijatlji v spomin ga pijemotvojih veselih in žalostnih dni;zraven si take zdravljice pojemo,de ni nesrečen, kdor v gróbu leži. Čedna postava bila ti je dana,bistri je um ti z bogastvam bil dan;boljga srcá ni imela Ljubljana,kak si za srečo človeštva bil vžgan! Kratko sijale so zvezde prijazne,v sanjah prijetnih te zibal je up;jezo si sreče občutil sovražne,zgodej okusil življenja si strup. Deklica druzga moža je objela,ki od ljubezni do nje si bil vnet;trešla v bogastvo nesreče je strela,kranjski v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosko, Britansko,videl si Švajca visoke goré,videl si jasno nebo italjansko;sreče ni ranjeno najdlo srcé. Videl povsod si, kak išejo dnarje,kak se le uklanjajo zlatmu bogú;kje bratoljubja si videl oltarje?S s&rgrave;cam obupnim si príšel domú. Mogla umreti ni stara Sibila,de so prinesli ji z doma prsti;ena se tebi je želja spolnila:v zemlji domači de truplo leži. V zemlji slovenski, v predragi deželi,ki si jo ljubil presrčno ves čas;v kteri očetje so naši sloveli,ktera zdéj íma grob komej za nas. Težka človeku ni zemlje odeja,vzamejo v sebe ga njene moči;trčimo, bratje! še vince se smeja,dolgo Smoletov spomin naj živi! kontaktna smer – nagovor druge osebe

12. OD ŽELEZNE CESTE "Bliža se železna cesta,nje se, ljubca! veselim;iz Ljubljane v druge mesta,kakor tiček poletim." "Ak je blizo tista cesta,moraš vzet' me, ljubček moj!de, pogledat tuje mesta,bom peljala se s teboj." "Sam se po železni cestivozil bom od nas do nas;drugo ljubco v vsakem mestiímel bom za kratek čas." "Ceste tebi ne zapéram,ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;tí pa mene pusti zméram,pet 'mam boljših na vsak prst." "Vé Kranjice ste košate,so prijazne Štajerke;Trst dekleta 'ma bogate,Dunaj zal' oblečene." "Smo poštene mé Kranjice,vsak sleparček ni za nas;mé pa hočmo bit' ženice,ljubce ne za kratek čas." "Vé si pa želte možičke,ki ne stópjo z vójence,zmeram vprežene osličke,dolgočasne revčeke." "Tebe sla pa h krotkim ticamvleče, buzakljunski kos!Veter dal boš dvajseticam,pricapljal nazaj boš bos." kontaktna smer – govorijo drug drugemu

13. "Jaz popeljem se tje v Brno,snubit Judnje kršene;bom priženil z ženo črnopenezov na merniké." "Jaz pa iz domačih starcovsi moža zvolíla bom;ímel bo ko peska dnarcov,mene várval bo in dom." "Žene jaz ne bom zapiral,bal ne bom se zanjo nič;nje obresti bom pobiral,živel brez skrbi ko tič." "Jaz pa hlače bom nosila,gospodar bom čez mošnjó;bom vabila na kosila,kogar meni bo ljubó." "Varij! celi dan bo gódil,vso noč kašljal stari mož;bo te še od hiše spodil,ak mu stregla prav ne boš." "Judnja je ko satan zvita,kadar boš z njo zavozlan,privošíla skoporitakomej ti bo sok neslan." "Torej bodi meni zvesta,sej te ljubim le samó;kje je še železna cesta,koj mi v zakon daj rokó." "Tebi jaz ne bom nezvesta,ljubček! ti si tiček zrel:ko železna pride cesta,varij, de ne boš mi ušel!" "Po nji peljal te ženicobom na Dunaj, v Gradec, v Trst,zvesto kazat jim Kranjico,ak ne bo na poti -- krst." "Ak kaj tacga se napravi,boš počakal, ljubček moj!Vselej mož najmanj zapravi,ak ženico 'ma s seboj." kontaktna smer – govorijo drug drugemu2

14. notranja zgradba 4 • razmerje med časom govorečega in časom tistega, o čemer govori • vedno neposredna sedanjost, ker nastaja skupaj z govorom

15. notranja zgradba 5 • prevladujoča plast resničnosti • prisotni čista subjektivnost v obliki tihega ali glasnega govora (monolog), objektivirana subjektivnost in čista objektivnost sta ji podrejeni

16. tipologija lirike • čista lirika – edina resničnost, o kateri govori subjekt je čista subjektivnost; tihi ali glasni samogovor • epska lirika – pripoveduje tudi o nečem zunanjem (dogodkih ali osebah) • dramska lirika – njen govor se oblikuje kot glasni zunanji samogovor dveh ali več oseb; gre za vložno liriko, ker imajo subjekti nekakšne vloge

17. notranji stil – temeljni stili • lirični stil – prevladujejo afektivno-emotivne prvine; so statične, nežne, razpoloženjske, počasen, miren ritem, enakomerno gibanje, ni velikih jakostnih razlik • epični stil – prevladujejo snovno-materialne sestavine, ki se vrstijo v počasnem kontinuiranem ritmu, z določeno čustveno distanco, z vzponi, vrhovi in padci, ki so enakomerni in ne preveč skokoviti • dramatični stil – skokovitost predstav, ostrost prelomov, nagli pospeški, strmo stopnjevanje in padanje dogajanja, hiter ritem; uporablja vse tri prvine, a tako, da ustvarja vtis napetosti, boja

18. notranji stil 2 • patetičnost – afektivna napetost in privzdignjen ton • deskriptivnost – kopiči snovno-materialne prvine, počasno gibanje, delež miselnih in čustvenih prvin je skrčen • dekorativnost – podobno kot deskriptivnost, a tokrat omogoča gibanje; snovnost je nosilka estetskosti • refleksivnost – v ospredju idejne prvine

19. notranji ritem • gibanje enot vsebine in oblika, v katero se te enote povezujejo v časovnem poteku • dva tipa notranjega ritma: gibanje objektivnega dogajanja in subjektivnega dogajanja • dve obliki notranjega ritma: urejen, neurejen

20. urejen ritem – Freytagova piramida

21. elementi notranjega ritma • stanje – dogajanje se bistveno ne spreminja oz. se vrača vedno enako • pripetljaj – prekine stanje, a ga bistveno ne spremeni • dogodek – bistveno poseže v določeno stanje, ga spremeni v neko drugo stanje

22. notranji ritem v liriki • pogosto prikaz stanj Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,trpljenje in obup mu hlapca zvesta,in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi. Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,ki pelje nas iz bolečine mesta,tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč pregánjovcov ne seže,tje, kamor njih krivic ne bo za nami,tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami,v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,de glasni hrup nadlog ga ne predrami.

23. notranji ritem v liriki 2 • več stanj med katerimi je dogodek (realni ali zgolj potencialni) O Vrba! srečna, draga vas domača,kjer hiša mojega stoji očeta;de b' uka žeja me iz tvojga svétaspeljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebračavse, kar srce si sladkega obeta;mi ne bila bi vera v sebe vzeta,ne bil viharjov nótranjih b' igrača! Zvestó srce in delavno ročicoza doto, ki je nima miljonarka,bi bil dobil z izvoljeno devico; mi mirno plavala bi moja barka,pred ognjam dom, pred točo mi pšenicobi bližnji sosed vároval - svet' Marka.