slide1 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
INSTITUT ZA MEDICINSKA I EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA MEDICINSKI FAKULTET PowerPoint Presentation
Download Presentation
INSTITUT ZA MEDICINSKA I EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA MEDICINSKI FAKULTET

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 32

INSTITUT ZA MEDICINSKA I EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA MEDICINSKI FAKULTET - PowerPoint PPT Presentation


  • 284 Views
  • Uploaded on

UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ " SKOPJE, REPUBLIKA MAKEDONIJA. INSTITUT ZA MEDICINSKA I EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA MEDICINSKI FAKULTET S K O P J E. 1. Gradba i funkcija na nerven sistem 2. Senzitiven i motoren nerven sistem 3. Refleksi

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'INSTITUT ZA MEDICINSKA I EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA MEDICINSKI FAKULTET' - reese-roberson


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1

UNIVERZITET

"SV. KIRIL I METODIJ "

SKOPJE, REPUBLIKA MAKEDONIJA

INSTITUT ZA MEDICINSKA I

EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO ANTROPOLOGIJA

MEDICINSKI FAKULTET

S K O P J E

1. Gradba i funkcija na nerven sistem

2. Senzitiven i motoren nerven sistem

3. Refleksi

4. Osnovni bolesti na nervniot sistem

Prof. D-r Lidija Todorovska

slide2

N E V R O N

NERVEN SISTEM: 12 MILIJARDI NEVRONI

1. GRADBA NA NERVNIOT SISTEM

NERVNA KLETKA - NEVRON

Dendriti

 Nervnata kletka (nevron, nevrocit)

e osnovna kletka na nervnoto tkivo.

Sostavni delovi na nevronot se:

A. Kleto~no telo (soma)

B. Prodol`etoci:

-kratki prodol`etoci -dendriti

-dolg prodol`etok –akson (nevrit)

Kleto~no telo

(soma)

Akson

slide3

N E V R O N

Dendriti

Kleto~no telo

 Kleto~no telo (soma)- e centralniot

del na nevronot, koj sodr`i citoplazma,

jadro i organeli.

 Dendriti– se kratki prodol`etoci i

zaedno so somata primaat impulsi

od okolinata, odnosno od drugi nevroni.

 Akson (breg + telo + zavr{no aksonsko

razgranuvawe) – e dolg prodol`etok vo koj

se sozdava i se sproveduva nervniot impuls,

a potoa se predava na nareden nevron.

Vrskata pome|u dva nevrona se vika

sinapsa.

A k s o n

Aksonski breg

Aksonsko telo

Zavr{no aksonsko

razgranuvawe

(aksonski zavr{etoci)

Sinapsa

Akson

slide4

NERVEN IMPULS

Osnovna karakteristika na nevronot e sposobnosta da sozdava nervni

impulsi pod dejstvo na drazba (elektri~na, mehani~ka, hemiska).

Do nevronot pristignuvaat nervni impulsi (elektri~ni drazbi) od

okolni nevroni, koi nervni impulsi mo`at da bidat ekscitatorni ili

inhibitorni.

Dendritite i somata

Primaat nervni signali

od okolni nevroni.

Ako vo eden moment brojot na inhibitornite impulsi, koi pristignuvaat

na eden nevron e pogolem, toga{ vo toj moment, vo nevronot nema da

nastane nerven impuls.

Sproveduvaweto na nervni impulsi, vo toj moment, }e prestane, no vo

naredniot moment ne mora da e taka.

slide5

NERVEN IMPULS

Dokolku brojot na ekscitatorni impulsi, koi pristignuvaat na eden

nevron (a pristignuvaat na somata i dendritite) e pogolem, toga{ i vo

toj nevron }e nastane nerven impuls, {to pretstavuva elektri~na pojava.

Nervniot impuls se sozdava prvo vo po~etniot del na aksonot (aksonski

breg), a potoa se sproveduva po celata dol`ina na aksonot se do

aksonskite terminali.

Koga nervniot impuls }e stigne do aksonskite terminali, toj mo`e da

se prenese na nareden nevron, preku vrskata nare~ena SINAPSA.

slide6

NERVEN IMPULS – ELEKTRI^NA POJAVA

Nervniot impul e elektri~na pojava,

koja se sostoi od kratkotrajna promena vo

rasporedot na jonite (~esti~ki so elektri~en

polne`), od dvete strani na kleto~nata membrana

na nevronot, so brzo vra}awe na rasporedot na

jonite na normala.

Nadvor

Nadvor: ECP

Vnatre: ICP

+

-

K+

Na+

142 mmol/l

140 mmol/l

Vnatre

K+

K+

Nadvor

-

+

Na+

K+

Na+

+

-

Na+

Vnatre

Nadvor

Na+

Na+

Na+

+

-

Na+

K+

K+

K+

Vnatre

slide7

SINAPSA

1. Nervniot impuls se sproveduva

po celata dol`ina na aksonot

se do aksonskite zavr{etoci.

2. Vo aksonskite zavr{etoci ima

meur~iwa-sinapti~ki vezikuli,

ispolneti so molekuli na hemiska

materija-nevrotransmiter.

Sinapsa pretstavuva vrska

pome|u dve nervni kletki.

Kako se prenesuva nervniot

impuls od edna na druga nervna

kletka preku sinapsata

opi{ano e po redosled od 1-4.

3. Koga nervniot signal }e dojde

do aksonskiot zavr{etok

predizvikuva osloboduvawe na

nevrotransmiter od meur~iwata,

vo sinapti~kata puknatina.

DELOVI NA SINAPSA:

1.Presinapti~ki nevron

2.Sinapti~ka puknatina

3.Postsinapti~ki nevron

Najpoznati

nevrotransmiteri se:

-acetil-holin

-adrenalin

-noradrenalin

-serotonin

4. Dokolku nevrotransmiterot e ekscitatoren

go nadraznuva postsinapti~kiot nevron,

no dokolku e inhibitoren nevrotransmiterot

postsinapti~kiot nevron nema da se nadrazni.

slide8

TIPOVI NA NERVNI KLETKI

CNS: najvisoki delovi

Senzitivni nevroni:sproveduvaat

nervni impulsi od periferni organi,

preku senzitivnite nevroni koi vleguvaat

vo sostav na periferniot nerven sistem, se

do centralniot nerven sistem (CNS); i

potoa od najniskite delovi na CNS kon

najvisokite delovi na CNS. Od najniskite

kon najvisokite delovi na CNS nervnite

impulsi se sproveduvaat preku senzitivni

nevroni, koi vleguvaat vo sostav na

senzitivni nervni pati{ta (vo sostav na

CNS nema nervi tuku nervni pati{ta).

Poradi ova mo`e da se ka`e deka niz

senzitivni nevroni nervnite imupli

se sproveduvaat vo nagoren pravec.

Preku senzitivni nevroni,

koi vleguvaat vo sostav na

senzitivni nervni pati{ta

na CNS.

CNS-najniski delovi

Preku senzitivni nevroni,

koi vleguvaat vo sostav

na perifernite nervi

Periferija

slide9

TIPOVI NA NERVNI KLETKI

CNS: najvisoki delovi

Motorni nevroni: sproveduvaat

nervni impulsi od najvisokite delovi na

CNS do najniskite delovi na CNS. Ovie

nervni impulsi se sproveduvaat preku

motorni nevroni koi vleguvaat vo sostav

na motorni nervni pati{ta na CNS.

Potoa, od najniskite delovi na CNS

nervnite impulsi se sproveduvaat preku

motorni nevroni, koi vleguvaat vo sostav

na perifrni nervi, se do periferijata,

odnosno do perifernite tkiva i organi.

Poradi ova mo`e da se ka`e deka niz

Motorni nevroni nervnite imupli

se sproveduvaat vo nadolen pravec.

Preku senzitivni nevroni,

koi vleguvaat vo sostav na

motorni nervni pati{ta

na CNS.

CNS-najniski delovi

Preku motorni nevroni,

koi vleguvaat vo sostav

na perifernite nervi

Periferija

slide10

CNS

Senzitivni nervni

pati{ta niz CNS

Motorni nervni

pati{ta niz CNS

Periferen nerv

Periferen nerv

Periferen nerv

Periferen nerv

Senzitivni i

motorni nevroni

Periferen organ

slide11

CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN

SISTEM - ANATOMSKA PODELBA

A. CNS- centralen nerven sistem:

1. ^erepen mozok

2. Rbeten mozok (medulla spinalis)

B. PNS- periferen nerven sistem:

Sostaven od periferni nervi:

1. Kranijalni periferni nervi

2. Spinalni periferni nervi

slide12

A. CENTRALEN NERVEN SISTEM -

^EREPEN MOZOK

^erepen mozok

^erepniot mozok ja

ispolnuva ~erepnata

praznina, a negovi

sostavni delovi se:

1. Golem mozok

(telencephalon, cerebrum)

2. Me|umozok

(diencephalon):

-thalamus

-hypothalamus

3. Mal mozok

(cerebellum)

4. Mozo~no steblo:

-mezencephalon

-pons

-medulla oblongata

Telencephalon

slide13

A. CENTRALEN NERVEN SISTEM –

'RBETEN MOZOK (MEDULLA SPINALIS)

Rbeten mozok

(medulla spinalis, MS)

Rbetniot mozok gi ispolnuva

gornite dve tretini od

rbetniot kanal.

Rbetniot mozok e podelen na

31 segment (horizontalni

delovi), od koi:

1. 8 se cervikalni (vratni);

2. 12 se torakalni (gradni);

3. 5 se lumbalni (slabinski);

4. 5 se sakralni (trti~ni);

5. 1 e kokcigielen.

MS zavr{uva vo nivo na L1/2

so conus medularis, od koj

izleguva cauda equina.

slide14

GRADBA NA RBETEN MOZOK

Na transverzalen presek se gledaat dva sloja:

a) nadvore{en - bela masa ili substantia alba, izgradena od aksoni na

dolgi nervni pati{ta na CNS; i

b) vnatre{en - siva masa ili substantia grisea:

1. Predni, motorni rogovi: od niv izleguvaat motonevroni na periferni

nervi, koi inerviraat skeletni muskuli.

2.Lateralni, vegetativni rogovi: od niv izleguvaat pregangliski

vegetativni nervni vlakna, koi inerviraat vnatre{ni organi.

3. Zadni, senzitivni rogovi:vo niv zavr{uvaat senzitivni nevroni na

perifernite nervi.

4. Internevroni:mali nervni kletki celosno smesteni vo sivata masa,

povrzuvaat razni delovi na MS i prenesuvaat signali od eden do drug del.

Cornu posterior

(senzitiven)

Canalis

centralis

Siva masa

Cornu lateralis

(vegetativen)

Cornu anterior

(motoren)

Bela masa

slide15

A. PNS- periferen nerven sistem:

1. Spinalni nervi

2. Kranijalni nervi

CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM

B. PNS- periferen nerven sistem:

Sostaven od periferni nervi:

1. Kranijalni periferni nervi

2. Spinalni periferni nervi

Perifernite nervi mo`at da bidat

izgradeni od tri vida na nevroni:

1. Somatski motorni nevroni, za

motorna inervacija na skeletni muskuli;

2. Somatski senzitivni nevroni, za

senzitivna inervacija na del od teloto

(ko`a-dermatom) ili na vnatre{en organ;

3. Vegetativni nevroni (predgangliski i

postgangliski nevroni) za inervacija

na vnatre{ni organi, koi go so~inuvaat

vegetativniot nerven sistem.

slide16

A. PNS- periferen nerven sistem:

1. Spinalni nervi

2. Kranijalni nervi

CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM

SPINALNI NERVI:

Od 31 spinalen segment izleguvaat 31 par na

spinalni nervi (8 cervikalni, 12 torakalni,

po 5 lumbalni i sakralni, i 1 kokcigealen).

Spinalnite nervi se del od periferniot

nerven sistem, a obezbeduvaat:

-motorna inervacija na skeletnite muskuli na

trupot i ekstremitetite;

-senzitivna inervacija na trupot i

ekstremitetite; i

-vegetativna inervacija na onie vnatre{ni

organi koi se smesteni vo gradnata,

stoma~nata i karli~nata praznina.

Spinalni nervi

slide17

A. PNS- periferen nerven sistem:

1. Spinalni nervi

2. Kranijalni nervi

CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM

Kranijalni nervi

KRANIJALNI NERVI:

Za razlika od spinalnite periferni nervi koi

zapo~nuvaat od rbetniot mozok, kranijalnite

periferni nervi zapo~nuvaat od razni nivoa na

mozo~noto steblo.

Kranijalnite nervi obezbeduvaat:

-motorna inervacija na skeletnite muskuli na

glavata i vratot;

-senzitivna inervacija na glavata i vratot; i

-vegetativna inervacija na onie vnatre{ni

organi koi se smesteni vo glavata i vratot.

slide18

2. SENZITIVEN I MOTOREN NERVEN SISTEM

– FUNKCII NA NERVNIOT SISTEM

Od aspekt na funkciite na nervniot sistem, toj se deli na senzitiven i

motoren nerven sistem.

Senzitivniot nerven sistem go so~inuvaat slednite delovi:

1. Osetni telca-receptori, smesteni vo ko`a i sluznici; yidot na

vnatre{nite organi; muskulite i vo specijalizirani setilni organi (za

vid, sluh, vkus, miris i ramnote`a);

2.Senzitivnite nervni vlakna, koi vleguvaat vo sostav na perifernite

nervi, a gi prenesuvaat drazbite od receptorite vo CNS;

3. Dolgi senzitivni pati{ta na CNS (nagorni,

aferentni), koi ponatamu gi sproveduvaat

drazbite do razni nervni centri vo CNS,

pri {to najvisokoto nivo kade mo`at da

zavr{at e senzitivniot del od korata na

golemiot mozok.

slide19

Senzitiven i motoren nerven sistem.

SENZITIVEN NERVEN SISTEM

Senzitiven cortex

I

1

Osnovni fiziolo{ki funkcii na

senzitivniot nerven sistem se:

I. Postojano da prima drazbi od

nadvore{nata sredina, kako i od

vnatre{nata sredina (vnatre{ni organi) so

{to CNS se obavestuva za opasnostite koi

ni pretat od nadvor, kako i za sostojbata na

funkciite na site vnatre{ni organi.

II. Vrz osnova na ovie senzitivni drazbi vo

odredeni nervni centri vo CNS se

sozdavaat senzitivni ~uvstva kako {to se:

dopir, pritisok, vibracii, bolka, toplo /

ladno, miris, vkus, gledame, slu{ame.

III. Senzitivnite drazbi, pokraj senzitivni

~uvstva predizvikuvaat i motorni reakcii,

so koi ja odr`uvame ramnote`ata na teloto,

dvi`ime del od teloto ili celoto telo.

S.tractus

Motoren cortex

M.tractus

Bazalni ganglii

2

Mal mozok

Mozo~no

steblo

2

II

Mozo~no

steblo

3

PMN

tractus

3

4

MS

PMN

MS

III

4

PMN

PMN

PSN

Efektori:

Muskuli i drugi

vnatre{ni organi

Odgovor

Receptori

Senzorni signali

PMN: periferni motorni nevroni

PSN: periferni senzitivni nevroni

M.tractus: motoren pat na CNS

S.tractus: senzitiven pat na CNS

slide20

Senzitiven i motoren nerven sistem.

MOTOREN NERVEN SISTEM

Osnovni fiziolo{ki funkcii na

motorniot nerven sistem se:

I. Odr`uvawe na ramnote`ata na teloto.

II. Kontrola vrz dvi`ewata na teloto

(kontrola vrz kontrakciite na skeletnite

muskuli).

III. Nervna kontrola vrz rabotata na site

vnatre{ni organi.

Ovie fiziolo{ki funkcii astanuvaat taka

{to drazbite od senzitivniot nerven

sistem predizvikuvaat nadraznuvawe na

razni delovi od motorniot nerven sistem, a

sekoj del od motorniot nerven sistem si

ima svoi karakteristi~ni motorni funkcii.

Osnovna CEL na ovie motorni reakcii e da

se odbrani teloto od vlijanie na nekoja

nadvore{na drazba; ili da se vrati na

normala poremetenata funkcija na

vnatre{niot organ.

Senzitiven cortex

I

1

S.tractus

Motoren cortex

M.tractus

Bazalni ganglii

2

Mal mozok

Mozo~no

steblo

2

II

Mozo~no

steblo

3

PMN

tractus

3

4

MS

PMN

MS

III

4

PMN

PMN

PSN

Efektori:

Muskuli i drugi

vnatre{ni organi

Odgovor

Receptori

Senzorni signali

PMN: periferni motorni nevroni

PSN: periferni senzitivni nevroni

M.tractus: motoren pat na CNS

S.tractus: senzitiven pat na CNS

slide21

MOTOREN NERVEN SISTEM

1) Vegetativen (avtonomen)

motoren sistem

Sostavni delovi: sympaticus i

parasympaticus.

Funkcija: kontrola na funkcijata na

vnatre{nite organi preku kontrola

na: kontrakciite na maznite muskuli

i srceviot muskul (nevolevi muskuli),

i preku sekrecijata na `lezdite.

Funkcijata se ostvaruva preku

vegetativni refleksi.

Efektori: mazni muskuli (yidot na

vnatre{nite organi), srcev muskul

i `lezdi.

Reakcija na efektorot: spora.

slide22

MOTOREN NERVEN SISTEM

2) Somatski motoren sistem

Sostavni delovi: motoren cortex; motornite, eferentni pati{ta na

CNS koi site zaedno se ozna~uvaat kako centralen motoren nevron

(CMN); bazalni ganglii; mal mozok (cerebellum); mozo~no steblo

(mezencephalon, pons, medulla oblongata), rbeten mozok (medulla spinalis,

MS); i site motorni nervni vlakna koi vleguvaat vo sostav na

periferniot nerven sistem, a zaedno se ozna~uvaat kako periferen

motoren nevron (PMN).

Funkcija: regulacija na kontrakciite

na skeletnite muskuli, povrzani so

dvi`ewa (volevi dvi`ewa) i odr`uvawe na

ramnote`ata, preku kontrakcija na skeleten

muskul ili promena na negoviot tonus.

Efektori: skeletni (volevi) muskuli.

Reakcija na efektorot: brza.

slide23

3. REFLEKSI

Patot po koj se prima drazbata i se odgovara na istata se vika

refleksen lak. Toj e sostaven od pet komponenti i toa: receptori niz koi vleguva drazbata vo sistemot, potoa nervnite vlakna koi ja primaat drazbata od receptorot i ja prenesuvaat do soodvetniot centar. Ovie nervni vlakna se senzitivni, odnosno aferentni nervni vlakna. Koga drazbata }e se prenese do centarot koj se nao|a vo centralniot nerven sistem (CNS, kranijalen ili rbeten mozok), nastanuva aktivirawe na motorni nervni kletki t.e. na eferentnite nervni vlakna. Centarot na refleksot se vika refleksen centar, a pretstavuva sinapsa pome|u senzitivnite i motornite nevroni. Motornite nevroni ja prenesuvaat drazbata do efektorite (`lezdite za sekrecija ili do muskulite). Ovie soodvetno reagiraat na drazbata, a nivnata reakcija se vika refleksen odgovor.

slide24

3. REFLEKSI

Drazbata koja gi nadraznuva receptorite (mehani~ka, hemiska, termi~ka i dr.), refleksniot lak (receptorite, aferentnite nervni vlakna, refleksniot centar, eferentnite nervni vlakna i efektorite), kako i refleksniot odgovor na efektorite, zaedno se ozna~uvaat kako REFLEKS. Ako se otstrani eden od komponentite na refleksniot lak (receptorot, centarot ili nervnite vlakna), drazbata nema da predizvika refleksen odgovor.

slide25

3. REFLEKSI

Razlikuvame tri razli~ni grupi na refleksi, pri {to sekoja od ovie grupi ima karakteristi~no fiziolo{ko zna~ewe. Toa se slednite grupi:

1. Dalboki muskulno-tetivni refeleksi. Pretstavuvaat refeksi, kaj koi receptori se muskulni receptori nare~eni proprioreceptori. Pri nadraznuvawe na muskulnite receptori vo eden muskul, se dobiva refleksen odgovor na istiot muskul, odnosno efektor e samiot toj muskul. Refleksniot odgovor se sostoi ili od muskulna kontrakcija, ili od relaksacija na muskulot.

slide26

3. REFLEKSI

Fiziolo{koto zna~ewe na ovie refleksi e odr`uvawe na dol`inata na eden muskul vo fiziolo{ki granici. Dokolku premnogu se skrati muskulot, raste napnatosta vo nego i spontano se aktiviraat receptorite nare~eni golxievi tetivni telca, a kako refleksen odgovor }e nastane relaksacija na muskulot. Dokolku muskulot premnogu se istegne (relaksira), spontano se nadraznuvaat receptorite muskulni vretena i nastanuva skratuvawe na muskulot, odnosno kontrakcija koja go vra}a muskulot na po~etnata dol`ina.Vakvi refleksi mo`e da predizvikame so refleksno ~ekan~e.

slide27

3. REFLEKSI

2. Povr{ni, ko`ni ili sluzoko`ni refleksi.Nastanuvaat ne kako rezultat na draznewe na receptori smesteni vo samite muskuli, tuku kako rezultat na draznewe na receptori vo ko`ata ili vo sluznicite (receptori za dopir, pritisok, termoreceptori, bolka). Ednostavno ka`ano, drazneweto na ko`ata ili sluznicata, predizvikuva kontrakcija (naj~est refleksen odgovor) na skeletni muskuli i toa ne na eden, tuku obi~no na grupa na muskuli. Kaj poslo`enite ko`ni refleksi, kontrakcijata na edna grupa na muskuli agonisti, istovremeno e povrzana so relaksacija na druga grupa na muskuli, antagonisti. Vo ovaa grupa na refleksi spa|aat: refleksot na fleksija-svitkuvawe,refleksor na ekstenzija-ispru`awe; refleksot na ~e{awe; refleksot na ~ekorewe, refleksot na tr~awe i dr.

slide28

3. REFLEKSI

Fiziolo{koto zna~ewe na ovaa grupa na refleksi e fiziolo{ka odbrana na organizmot, pri {to se nastojuva da se otkloni nadraznitelniot faktor, ili da se oddale~i del od teloto ili celoto telo od nadraznitelniot faktor, koj preti da predizvika o{tetuvawe.

slide29

3. REFLEKSI

3. Vegetativni ili visceralni refleksi. Pretstavuvaat refleksi, kaj koi receptorite se visceroreceptori, smesteni vo yidot na vnatre{nite organi. Nadraznuvaweto na ovie receptori predizvikuva refleksna kontrakcija ili relaksacija na yidot na vnatre{niot organ ili zgolemuvawe, odnosno opa|awe na sekrecijata na nekoja `lezda. Efektori na ovie refleksi se maznite muskuli (yidot na vnatre{nite organi), srceto i `lezdite.

slide30

3. REFLEKSI

Fiziolo{koto zna~ewe na ovie refleksi e obezbeduvawe na brza, nevrogena regulacija na rabotata na vnatre{nite organi.

slide31

3. REFLEKSI

Nervniot sistem preku refleksni reakcii ja kontrolira funkcijata na vnatre{nite organi. Ovaa kontrola e nesvesna, refleksna kontrola. Od site organi edinstveno skeletnite muskuli mo`at da bidat kontrolirani od strana na mozokot svesno, so u~estvo na na{ata svest-voleva kontrola, no i refleksno bez u~estvo na na{ata svest (dvojna kontrola).

Kora na golemiot mozok

Svesna kontrola

Site ostanati delovi na mozokot

Nesvesna, refleksna kontrola

slide32

NEVROLO[KI BOLESTI:

  • Povredi na nervniot sistem
  • 2. Vospalenija: meningitis (mozo~ni obvivki),
  • encefalitis (mozo~no tkivo), apces na mozokot
  • nevritisi (periferni nervi) i dr.
  • 3. Tumori
  • 4. Degenerativni bolesti: mnogubrojni, a
  • najpoznata e multipna skleroza.
  • 5. Vaskularni bolesti: tromboza i krvarewa vo
  • mozokot (mozo~en infarkt, t.e. mozo~en udar).
  • 6. Ostanati: demencii, Parkinsonova bolest,
  • epilepsija, razni tipovi na glavobolki i dr.