finan no na rtovanje l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
FINANČNO NAČRTOVANJE PowerPoint Presentation
Download Presentation
FINANČNO NAČRTOVANJE

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 54

FINANČNO NAČRTOVANJE - PowerPoint PPT Presentation


  • 202 Views
  • Uploaded on

FINANČNO NAČRTOVANJE. LJUBLJANA, november 2005. FINANČNO NAČRTOVANJE. FINANČNO NAČRTOVANJE V ŠIRŠEM POMENU: NAČRTOVANJE DOBIČKA KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV) DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (1 LETO IN VEČ). NAČRTOVANJE DOBIČKA.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'FINANČNO NAČRTOVANJE' - raleigh


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
finan no na rtovanje

FINANČNO NAČRTOVANJE

LJUBLJANA, november 2005

finan no na rtovanje2
FINANČNO NAČRTOVANJE
  • FINANČNO NAČRTOVANJE V ŠIRŠEM POMENU:
    • NAČRTOVANJE DOBIČKA
    • KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV)
    • DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE (1 LETO IN VEČ)
na rtovanje dobi ka
NAČRTOVANJE DOBIČKA
  • DOLOČITEV ČASOVNEGA OBDOBJA ZA KATEREGA NAČRTUJEMO
  • NAČRT VREDNOSTI PRODAJE V NAČRTOVANEM OBDOBJU
    • REZULTAT SKUPNEGA NAČRTOVANJA RAZLIČNIH ODDELKOV
  • NAČRTOVANJE OSTALIH SESTAVIN DOBIČKA
izra un prelomne to ke za prvo polletje 2004 trta d d7
IZRAČUN PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D.
  • OP = S - VC - FC
  • VC = S*(VC2003/S2003)
  • SPRELOM = FC/(1 - VC2003/S2003)
izra un prelomne to ke za prvo polletje 2004 trta d d8
IZRAČUN PRELOMNE TOČKE ZA PRVO POLLETJE 2004 - TRTA D.D.
  • SPRELOM = FC/(1 - VC2003/S2003)
  • SPRELOM = 7.750/(1-75.000/100.000)
  • SPRELOM = 7.750/(1 - 0,75)
  • SPRELOM = 7.750/0,25
  • SPRELOM = 31.000 MIO SIT
poslovni vzvod
POSLOVNI VZVOD
  • NAD PRELOMNO TOČKOZ NARAŠČAJOČIM OBSEGOM PRODAJE DOBIČEK IZ POSLOVANJA NARAŠČA
  • POD PRELOMNO TOČKO S PADAJOČIM OBSEGOM PRODAJE NARAŠČA IZGUBA IZ POSLOVANJA
  • RAZMERJE MED STOPNJO PORASTA DOBIČKA IZ POSLOVANJA IN STOPNJO PORASTA OBSEGA PRODAJE JE
  • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA
poslovni vzvod11
POSLOVNI VZVOD
  • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA:
    • ODVISNA JE OD DELEŽA STALNIH STROŠKOV POSLOVANJA V SKUPNIH STROŠKIH
    • IZRAČUNAMO JO LAHKO NEPOSREDNO TAKO, DA STOPNJO RASTI DOBIČKA DELIMO S STOPNJO RASTI PRODAJE
    • IZ PODATKOV ZA ENO ČASOVNO OBDOBJE JO IZRAČUNAMO S POMOČJO NASLEDNJE ENAČBE<:
    • DOL = (S - VC)/OP = 1 + (FC/OP)
poslovni vzvod12
POSLOVNI VZVOD
  • LOGIKA DELOVANJA POSLOVNEGA VZVODA:
    • DOL = odst. Sprem. OP/odst. Sprem. S
    • ČE SO VSI STROŠKI SPREMENLJIVI, SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA SPREMENI V ENAKEM SORAZMERJU KOT OBSEG PRODAJE IN
    • ČE SO VSI STROŠKI STALNI, SE LE-TI Z OBSEGOM NE SPREMINJAJO, ZATO SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA SPREMENI BOLJ KOT OBSEG PRODAJE
poslovni vzvod13
POSLOVNI VZVOD
  • LOGIKA DELOVANJA POSLOVNEGA VZVODA:
      • PRI VISOKEM DELEŽU STALNIH STROŠKOV POSLOVANJA V VSEH STROŠKIH NAD TOČKO PRELOMA SO
      • S PRODAJO POKRITI VSI STROŠKI (KER SMO NAD TOČKO PRELOMA),
      • S POVEČEVANJEM OBSEGA PRODAJE SE STALNI STROŠKI NE POVEČUJEJO, SPREMENLJIVI STROŠKI SO ZANEMARLJIVI (DELEŽ STALNIH STROŠKOV JE VISOK),
      • ZATO SE POVEČEVANJE PRODAJE V PRETEŽNI MERI ODRAZI V POVEČANJU DOBIČKA.
      • DOL = (S - VC)/OP = (OP + FC)/OP
poslovni vzvod14
POSLOVNI VZVOD
  • IZRAČUN POSLOVNEGA VZVODA IZ PODATKOV ZA PODJETJE TRTA D.D.:
    • DOL = (S - VC)/OP = 1 + (FC/OP)
    • DOL = (55.000 - 41.250)/3.675 = 2,29
    • DOL = 1 + (7.750/3.675) = 2,29
    • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA V VIŠINI 2,29 POMENI, DA SE BO DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČAL ZA 2,29%, ČE SE BO OBSEG PRODAJE POVEČAL ZA 1% S SEDANJEGA NIVOJA OBSEGA 55 MIO SIT.
poslovni vzvod15
POSLOVNI VZVOD
  • VEČJI DELEŽ STALNIH STROŠKOV - VEČJI POSLOVNI VZVOD,
  • VEČJI POSLOVNI VZVOD - VEČJE POVEČANJE DOBIČKA OB VEČJI PRODAJI,
  • VSE TO VELJA, KADAR SE PODJETJE NAHAJA NAD PRELOMNO TOČKO,
  • POSLOVNI VZVOD DELUJE TUDI V OBRATNI SMERI - POMENI ZMANJŠANJE DOBIČKA OB MANJŠI PRODAJI,
  • VEČJI DELEŽ STALNIH STROŠKOV POMENI VEČJO VARIABILNOST DOBIČKA IZ POSLOVANJA.
poslovni vzvod16
POSLOVNI VZVOD
  • BLIŽE KO JE PODJETJE PO SVOJEM OBSEGU POSLOVANJA TOČKI PRELOMA, VEČJA JE STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA.
  • ČE SE PREMIKAMO VSTRAN OD TOČKE PRELOMA, STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA PADA.
finan ni vzvod
FINANČNI VZVOD
  • TISTI STALNI STROŠKI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA IZBRANEGA NAČINA FINANCIRANJA PODOBNO VPLIVAJO NA VARIABILNOST DOBIČKA KOT POSLOVNI VZVOD.
  • STROŠKI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA IZBRANEGA NAČINA FINANCIRANJA, SO LAHKO STROŠKI OBRESTI ZARADI BANČNIH KREDITOV, IZDANIH OBVEZNIC, OBVEZNOSTI IZ POGODB O NAJEMU (LEASING, …
  • TI STROŠKI SO PO SVOJI NARAVI STALNI STROŠKI, KER JE OBRESTI POTREBNO PLAČEVATI NE GLEDE NA OBSEG PRODAJE, ČEPRAV JE RES, DA JE NA DALJŠI ROK VELIKOST TEH STROŠKOV PRAVILOMA V POVEZAVI Z OBSEGOM DEJAVNOSTI.
finan ni vzvod19
FINANČNI VZVOD
  • FINANČNI VZVOD OBRAVNAVA RAZMERJE MED CELOTNIM DOBIČKOM IN DOBIČKOM IZ POSLOVANJA
  • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA JE KVOCIENT MED STOPNJO SPREMEMBE CELOTNEGA DOBIČKA IN STOPNJO SPREMEMBE DOBIČKA IZ POSLOVANJA (PODATKI ZA DVE ČASOVNI OBDOBJI).
  • ALTERNATIVNO LAHKO IZ PODATKOV ZA ENO ČASOVNO OBDOBJE IZRAČUNAMO STOPNJO FINANČNEGA VZVODA KOT KVOCIENT MED DOBIČKOM IZ POLSOVANJA IN CELOTNIM DOBIČKOM:
  • DFL = OP/(OP - I)
finan ni vzvod20
FINANČNI VZVOD
  • IZRAČUN FINANČNEGA VZVODA ZA PODJETJE TRTA D.D. ZA PRVO POLLETJE 2004:
  • DFL = OP/(OP - I) = 6.000/(6.000 - 1.100)
  • DFL = 6.000/4.900 = 1,22
  • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA LAHKO ZAVZAME VREDNOST 1 ALI VEČ.
  • DFL ZAVZAME VREDNOST ENA TAKRAT, KO STA DOBIČEK IZ POSLOVANJA IN CELOTNI DOBIČEK ENAKA - TAKRAT PODJETJE V CELOTI FINANCIRA SVOJO DEJAVNOST Z LASTNIŠKIM KAPITALOM IN NI STROŠKA OBRESTI.
finan ni vzvod21
FINANČNI VZVOD
  • VEČJI DELEŽ DOLGA V CELOTNEM FINANCIRANJU POMENI VEČJE STALNE ODHODKE V OBLIKI STROŠKA OBRESTI IN
  • VEČJI DOLG DELUJE KOT “VZVOD”, KI POVEČUJE CELOTNI DOBIČEK BOLJ KOT SE POVEČUJE DOBIČEK IZ POSLOVANJA.
  • SPREMEMBA DOBIČKA IZ POSLOVANJA ZA 1% Z DANEGA NIVOJA (6.000 TISOČ SIT) BO IMELO ZA POSLEDICO, DA SE BO CELOTNI DOBIČEK POVEČAL ZA 1,22% (GLEJ PRIMER TRTA D.D.)
  • KAJ SE ZGODI, ČE SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČA ZA 10%?
finan ni vzvod24
FINANČNI VZVOD
  • ČE PODJETJE PLAČUJE PROPORCIONALNI DAVEK NA CELOTNI DOBIČEK, POTEM STOPNJA FINANČNEGA VZVODA POVE TUDI, ZA KOLIKO SE POVEČA ČISTI DOBIČEK, ČE SE DOBIČEK IZ POSLOVANJA POVEČA ZA 1% Z DANEGA NIVOJA.
  • VIŠJA STOPNJA FINANČNEGA VZVODA, PODOBNO KOT PRI POSLOVNEM VZVODU, POMENI VEČJO VARIABILNOST CELOTNEGA (IN ČISTEGA) DOBIČKA IN ZATO TUDI VEČJE TVEGANJE POSLOVANJA (PROBLEM ZANESLJIVEGA NAČRTOVANJA).
celotni vzvod
CELOTNI VZVOD
  • POSLOVNI VZVOD IN FINANČNI VZVOD “DOPOLNJUJETA” DRUG DRUGEGA IN ZATO PODJETJE, KI IMA STOPNJI OBEH VZVODOV VISOKI, POSLUJE ZELO TVEGANO.
  • TAKO PODJETJE MORA DOSEČI DOVOLJ VISOK OBSEG PRODAJE, DA POKRIJE SVOJE STALNE IN VARIABILNE STROŠKE (DOSEŽE TOČKO PRELOMA) IN HKRATI ŠE STALNE STROŠKE FINANCIRANJA (OBRESTI).
  • ČISTI DOBIČEK TAKEGA PODJETJA JE ZELO OBČUTLJIV NA SPREMEMBE V OBSEGU PRODAJE, KER NARAŠČA IN PADA MULTIPLIKATIVNO GLEDE NA SPREMEMBE PRODAJE.
celotni vzvod26
CELOTNI VZVOD
  • SKUPNO TVEGANJE POSLOVANJA PODJETJA ZARADI DELOVANJA OBEH VZVODOV MERIMO S STOPNJO CELOTNEGA VZVODA:
  • DTL = DOL X DFL
  • V PRIMERU PODJTJA TRTA D.D. BI TAKA SKUPNA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA ZNAŠALA:
  • DTL = 2,294 X 1,224 = 2,81
celotni vzvod27
CELOTNI VZVOD
  • STOPNJA CELOTNEGA VZVODA 2,81 POMENI, DA SE BOSTA PRI 1% SPREMEMBI OBSEGA CELOTNE PRODAJE (Z DANEGA OBSEGA) CELOTNI DOBIČEK IN ČISTI DOBIČEK POVEČALA ZA 2,81% (VSE OB PREDPOSTAVKI, DA IMAMO PROPORCIONALEN DAVEK GLEDE NA CELOTNI DOBIČEK).
  • VEČJA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA POMENI VEČJO VARIABILNOST DOBIČKA, ZATO
  • VEČJA VARIABILNOST DOBIČKA POMENI VEČJO NEGOTOVOST GLEDE BODOČIH DONOSOV ZA LASTNIKE, ZATO
  • SE MORA UPRAVA ODLOČATI MED VIŠJO ALI NIŽJO STOPNJO CELOTNEGA VZVODA
celotni vzvod28
CELOTNI VZVOD
  • STOPNJA POSLOVNEGA VZVODA JE PREDVSEM TEHNOLOŠKO POGOJENA - KAKŠNA SREDSTVA SO POTREBNA ZA OPRAVLJANJE DOLOČENE DEJAVNOSTI, KAR POGOJUJE TUDI RAZMERJE MED STALNIMI IN SPREMENLJIVIMI STROŠKI.
  • STOPNJA FINANČNEGA VZVODA PA JE POGOJENA Z NAČINOM FINANCIRANJA DEJAVNOSTI - OBVEZNOSTI IN/ALI LASTNIŠKI KAPITAL.
  • VISOKO STOPNJO POSLOVNEGA VZVODA JE MOGOČE NEVTRALIZIRATI Z NIŽJO STOPNJO FINANČNEGA VZVODA.
  • UPRAVA PODJETJA SE MORA ODLOČATI, KAKŠNA NAJ BO CILJNA STOPNJA CELOTNEGA VZVODA.
dolgoro no finan no na rtovanje
DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • NAČRTOVANJE POSLOVNEGA IZIDA:
    • NAČRTOVANJE PO METODI “ODSTOTKA PRODAJE”,
    • PREDPOSTAVLJAMO LINEARNO ODVISNOST,
    • ZARADI KRATKEGA OBDOBJA PREDPOSTAVLJAMO, DA SE BILANCA STANJA NE SPREMINJA IN JE ZATO NE NAČRTUJEMO.
dolgoro no finan no na rtovanje34
DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • PREDPOSTAVKA, DA SE BILANCA STANJA NE SPREMINJA, PRI DOLGOROČNEM FINANČNEM NAČRTOVANJU NI REALNA, ZATO JO PRAV TAKO NAČRTUJEMO.
  • POSTOPEK IMA 4 FAZE:
    • OCENA MOŽNIH OBSEGOV PRODAJE,
    • NAČRTOVANJE POSTAVK, KI SO ODVISNE OD OBSEGOV PRODAJE,
    • NAČRTOVANJE POSTAVK, KI NISO ODVISNE OD OBSEGOV PRODAJE,
    • IZENAČITEV AKTIVE S PASIVO, KAR TERJA NAČRT FINANCIRANJA POSLOVANJA.
dolgoro no finan no na rtovanje35
DOLGOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • OD OBSEGA PRODAJE SO NA KRATEK ROK ODVISNE POSTAVKE BILANCE STANJA, KI PREDSTAVLJAJO GIBLJIVA SREDSTVA:
    • ZALOGE MATERIALA IN SUROVIN TER BLAGA,
    • TERJATVE DO KUPCEV,
    • OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV.
  • V DALJŠEM OBDOBJU PA SO OD OBSEGA PRODAJE ODVISNE TUDI DRUGE POSTAVKE BILANCE STANJA.
izena itev aktive s pasivo in dolo itev na ina financiranja41
IZENAČITEV AKTIVE S PASIVO IN DOLOČITEV NAČINA FINANCIRANJA
  • RAZLIČNE PREDPOSTAVKE PRI DOLOČANJU NAČINA FINANCIRANJA:
    • ODLOČITEV O IZPLAČILU DELA PRETEKLIH ZADRŽANIH DOBIČKOV V OBLIKI DIVIDEND,
    • POVEČATI ALI ZMANJŠATI FINANČNI VZVOD PRI DANEM POSLOVNEM VZVODU,
    • OCENITI POTREBNO KRATKOROČNO LIKVIDNOSTNO REZERVO (KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE) IN KRATKOROČNO ZADOLŽITEV S POMOČJO NAČRTA DENARNIH TOKOV,
    • POVEČATI ALI ZMANJŠATI DOLGOROČNE NALOŽBE V ODVISNOSTI OD POTREB PO BODOČIH INVESTICIJAH.
finan na analiza
FINANČNA ANALIZA
  • RAČUNOVODSKI IZKAZI VSEBUJEJO VELIKO PODATKOV, NA OSNOVI KATERIH LAHKO PRIDEMO DO KORISTNIH INFORMACIJ S FINANČNO ANALIZO.
  • PRI FINANČNI ANALIZI JE MOGOČIH VEČ METOD IN TEHNIK, NAJBOLJ POGOSTO IN NAJBOLJ ENOSTAVNO PA SE ZA POTREBE FINANČNE ANALIZE UPORABLJAJO FINANČNI KAZALCI.
  • PRI PRIMERJAVI FINANČNIH KAZALCEV V OKVIRU FINANČNE ANALIZE STA OBIČAJNA DVA PRISTOPA:
    • ANALIZA TRENDA OZIROMA ČASOVNA ANALIZA IN
    • PRIMERJALNA ANALIZA (PANOŽNA, PEER GROUP, …)
finan ni kazalci
FINANČNI KAZALCI
  • DELEŽ DOBIČKA IZ POSLOVANJA V PRIHODKIH OD PRODAJE:
    • DOBIČEK IZ POSLOVANJA/PRIHODKI OD PRODAJE
  • KRATKOROČNI KOEFICIENT:
    • GIBLJIVA SREDSTVA/KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
  • OBRAČANJE ZALOG:
    • STROŠKI PRODANEGA BLAGA/POVPREČNE ZALOGE
    • MESECI VEZAVE ZALOG
finan ni kazalci46
FINANČNI KAZALCI
  • DOLG V PRIMERJAVI Z LASTNIŠKIM KAPITALOM (D/E):
    • DOLG/LASTNIŠKI KAPITAL
  • DONOSNOST LASTNIŠKEGA KAPITALA:
    • ČISTI DOBIČEK/POVPREČNI LASTNIŠKI KAPITAL
kratkoro no finan no na rtovanje
KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • V DOLOČENIH ČASOVNIH OBDOBJIH IMA PODJETJE LAHKO PRESEŽEK PRITOKOV NAD ODTOKI IN OBRATNO. LE REDKO SO PRITOKI ČASOVNO USKLAJENI Z ODTOKI.
  • ZATO IMA PODJETJE DOLOČENO LIKVIDNOSTNO REZERVO (SREDSTVA NA TRANSAKCIJSKEM RAČUNU IN KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE), DA LAHKO FINANCIRA PRIMANJKLJAJE DENARNIH SREDSTEV.
  • PODJETJE KRATKOROČNO NAČRTUJE, DA UGOTOVI, ALI BO NJEGOVA LIKVIDNOSTNA REZERVA ZADOSTOVALA ZA POKRIVANJE POTREB PO DENARJU V OBDOBJIH, KO ODTOKI DENARJA PRESEGAJO PRITOKE, ALI PA BO MORALO NAJETI ZUNANJE VIRE (KREDIT).
kratkoro no finan no na rtovanje48
KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • PODJETJE KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTUJE TAKO, DA IZDELA NAČRT IZKAZA DENARNIH TOKOV.
  • NAČRT FINANČNIH TOKOV SLUŽI TUDI ZA IZVAJANJE NADZORA NAD FINANČNIM POSLOVANJEM S PRIMERJANJEM NAČRTOVANIH TOKOV Z DEJANSKIMI. UČINKOVITO OBVLADOVANJE STROŠKOV JE MOŽNO LE NA OSNOVI SPREMLJANJA DENARNIH TOKOV.
  • NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV OMOGOČA VODSTVU PODJETJA, DA PRAVOČASNO PRISKRBI ZUNANJE VIRE FINANCIRANJA TER PREDVIDI NJIHOVO ČIMPREJŠNJE VRAČILO, ČE GRE LE ZA KRATKOROČNO FINANCIRANJE.
kratkoro no finan no na rtovanje49
KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • NAČRTOVANJE DENARNIH TOKOV OMOGOČA PREDVIDETI, KDAJ SE BO POJAVIL PRESEŽEK DENARJA IN KOLIKO ČASA BO TRAJAL.
  • NA OSNOVI TEGA SE LAHKO IZVAJAJO KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE, KI BODO POVEČEVALE FINANČNE PRIHODKE ALI PA ZAČASNO ZMANJŠALI ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA.
  • VSE TO PRISPEVA K BOLJ UČINKOVITEMU POSLOVANJU.
kratkoro no finan no na rtovanje50
KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • NAČRT MESEČNIH DENARNIH TOKOV MORA UPOŠTEVATI:
    • SEZONO PRODAJE IN DELEŽ PRODAJE NA KREDIT,
    • ČASOVNO RAZPOREDITEV ODPLAČIL KREDITOV KUPCEV,
    • POLITIKO OBLIKOVANJA ZALOG,
    • NAČIN IZPLAČEVANJA REŽIJSKIH STROŠKOV,
    • IZDATKE ZA INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA,
    • DINAMIKO PLAČIL DAVKOV,
    • ZAPADLOST OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV,
    • ZAPADLOSTI FINANČNIH NALOŽB IN FINANČNIH OBVEZNOSTI, ...
  • NAČRT DENARNIH TOKOV JE SPISEK VSEH DENARNIH PRITOKOV IN ODTOKOV.
kratkoro no finan no na rtovanje51
KRATKOROČNO FINANČNO NAČRTOVANJE
  • NAČRT MESEČNIH DENARNIH TOKOV NIMA NEKE STANDARDNE OBLIKE. OBLIKA IZKAZA JE LAHKO PRILAGOJENA KONKRETNEMU PODJETJU, PRI KATEREM IZBEREMO TISTE POSTAVKE, KI JIH JE SMISELNO IN TUDI MOŽNO NAČRTOVATI.
  • DENARNE ODTOKE JE SMISELNO LOČEVATI NA:
    • SPREMENLJIVE, KI SO ODVISNI OD PRODAJE,
    • STALNE (NPR. PLAČILA DAVKOV, OBRESTI, PLAČ, …).
  • ZADNJI DEL IZKAZA DENARNIH TOKOV KAŽE NETO PRITOKE (RAZLIKO MED PRITOKI IN ODTOKI) IN VPLIV NA SPREMEMBO STANJA NA TRANSAKCIJSKEM RAČUNU. ČE JE STANJE TRR NEGATIVNO, JE POTREBNO ZUNANJE ZADOLŽEVANJE.