1 / 28

Odnos do Evrop e

Odnos do Evrop e. Slovenski utrip m aj 2011. Osnovni podatki o raziskavi. Izvedba: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici Čas anketiranja: 3. – 6. maj 2011 Metoda: telefonska anketa (CATI) Populacija: polnoletni prebivalci Slovenije Realizirani vzorec: n = 910

porter
Download Presentation

Odnos do Evrop e

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Odnos do Evrope Slovenski utrip maj 2011

  2. Osnovni podatki o raziskavi • Izvedba: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici • Čas anketiranja: 3. – 6. maj 2011 • Metoda: telefonska anketa (CATI) • Populacija: polnoletni prebivalci Slovenije • Realizirani vzorec: n = 910 • Vzorčenje: večstopenjski slučajni vzorec • Poststratifikacija: obteženo po spolu, starosti, izobrazbi in tipu naselja

  3. Kateri element po vašem mnenju opredeljuje današnjo Evropo? Za vsakega od elementov ocenite z oceno od 1 do 5, kako pomembno opredeljuje današnjo Evropo, pri čemer 1 pomeni, da je povsem nepomemben, 5 pa, da je zelo pomemben.

  4. Kateri element po vašem mnenju opredeljuje današnjo Evropo? • Kot najbolj opredeljujoč element Evrope so anketiranci navedli evro (4,05), kot najmanj pa razsvetljenstvo (2,96). • Ocena pomembnosti evra pada s starostjo ter se povečuje z izobrazbo. Glede na dohodek so ga najvišje ocenili tisti s srednjimi dohodki. Ocena je višja kot v letu 2009. • Ocena pomembnosti demokracije pada s starostjo, narašča pa z izobrazbo in stopnjo urbanosti. Najvišje so jo ocenili tisti s srednjimi dohodki, nizko pa nasprotniki sedanje vlade. Ocena je nižja kot v letu 2009.

  5. . • Ocena pomembnosti evropske zgodovine narašča s starostjo, pada pa z višino dohodka. Ocena je nižja kot v letu 2009. • Ocena pomembnosti varovanja človekovih pravic pada s starostjo in narašča z izobrazbo. Visoko so ga ocenili tisti brez dohodkov, nizko pa nasprotniki sedanje vlade. Ocena je nižja kot v letu 2009. • Evropska kultura se zdi pomembna predvsem tistim v srednjih letih ter podpornikom sedanje vlade. • Ocena pomembnosti krščanstva narašča s starostjo ter pada z izobrazbo in višino dohodka. • Razsvetljenstvo se zdi pomembno predvsem moškim, tistim v srednjih letih in poklicno izobraženim, manj pa prebivalcem Goriške regije. Ocena je nižja kot v letu 2009.

  6. . • Evropska zastava se zdi pomembna predvsem ženskam, prebivalcem manjših krajev in podpornikom sedanje vlade. Ocena pomembnosti narašča s starostjo ter pada s stopnjo izobrazbe in višino dohodka. • Vladavina prava se zdi pomembna predvsem tistim v srednjih letih in tistim brez dohodkov, ne pa prebivalcem Goriške regije in nasprotnikom sedanje vlade. Ocena pomembnosti narašča s stopnjo izobrazbe. Ocena je nižja kot v letu 2009. • Večnacionalnost se zdi pomembna predvsem tistim v srednjih letih in prebivalcem urbanih območij, manj pa prebivalcem Goriške regije in nasprotnikom vlade. Ocena pomembnosti narašča s stopnjo izobrazbe.

  7. . • Evropska komisija se zdi pomembna predvsem ženskam in podpornikom sedanje vlade. Ocena je nižja kot v letu 2009. • Evropski parlament se zdi pomemben predvsem podpornikom sedanje vlade. Ocena je nižja kot v letu 2009.

  8. Se vi osebno počutite kot Evropski državljan/ka?

  9. Se vi osebno počutite kot Evropski državljan/ka? • Kot evropski državljan se počutita približno 2/3 anketirancev. Tako se počutijo predvsem podporniki sedanje vlade. • Občutek evropskega državljanstva se med leti 2009 in 2011 znižuje.

  10. V nedeljo, 5. junija, bodo hkrati potekali referendum o pokojninski reformi, o preprečevanju dela na črno in omejevanju dostopa do arhivov. Se jih nameravate udeležiti….

  11. V nedeljo, 5. junija, bodo hkrati potekali referendum o pokojninski reformi, o preprečevanju dela na črno in omejevanju dostopa do arhivov. Se jih nameravate udeležiti…. • Referenduma se bo zagotovo udeležilo 62% vprašanih, sploh ne pa petina vprašanih. • Pripravljenost na udeležbo narašča s starostjo, pada pa s stopnjo izobrazbe. • Glede na kraj bivanja se bodo referenduma v največji meri udeležili vaščani. • Nasprotniki sedanje vlade se ga bodo udeležili v nekoliko večji meri kot podporniki.

  12. Boste glasovali za pokojninsko reformo, kot jo je sprejel državni zbor, ali proti njej?

  13. Boste glasovali za pokojninsko reformo, kot jo je sprejel državni zbor, ali proti njej? • Proti pokojninski reformi bo glasovala skoraj polovica anketirancev. • Pokojninski reformi bolj nasprotujejo stari med 35 in 54 let ter nasprotniki sedanje vlade. • Z višanjem izobrazbe in mesečnih dohodkov pada nasprotovanje reformi. • Prebivalci Goriške regije izrazito močneje nasprotujejo reformi kot prebivalci ostalih regij.

  14. Kako pa boste glasovali glede zakona o preprečevanju dela na črno?

  15. Kako pa boste glasovali glede zakona o preprečevanju dela na črno? • Proti zakonu o delu na črno bo glasovalo več kot polovica vprašanih. • Nasprotovanje zakonu z izobrazbo pada. • Glede na kraj bivanja zakonu najbolj nasprotujejo prebivalci manjših krajev, glede na podporo vladi pa nasprotniki sedanje vlade. • Prebivalci Goriške regije mu nasprotujejo bolj kot prebivalci ostalih regij.

  16. In kako glede zakona, ki omejuje dostop do arhivov?

  17. In kako glede zakona, ki omejuje dostop do arhivov? • Proti zakonu, ki omejuje dostop do arhivov, bo glasovala dobra tretjina vprašanih. • Moški mu nasprotujejo v večji meri kot ženske. • Glede na starost mu najbolj nasprotujejo stari med 35 in 54 let, glede na kraj bivanja pa prebivalci manjših krajev ter ruralnih področij.

  18. Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?

  19. Gibanje podpore posamičnim strankam

  20. Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve? • Stranko SDS bi volilo 15,9% vprašanih, stranko SD pa 8,2% vprašanih. • SDS so bolj naklonjeni moški, anketiranci med 35 in 54 letom, poklicno izobraženi, prebivalci manjših vasi, prebivalci ruralnih območij in nasprotniki sedanje vlade. • SD so bolj naklonjeni moški, starejši od 55 let, bolj izobraženi, vaščani, prebivalci urbanih območij in podporniki sedanje vlade.

  21. Ali podpirate sedanjo vlado?

  22. Gibanje podpore vladi

  23. Ali podpirate sedanjo vlado? • Sedanji vladi nasprotujejo kar ¾ vprašanih. • Moški ji nasprotujejo bolj kot ženske. • Najbolj ji nasprotujejo poklicno izobraženi ter tisti z najnižjimi dohodki.

  24. V javnosti se pojavljajo različna razmišljanja o izhodu iz sedanje politične situacije. Katera od naslednjih možnosti bi bila po vašem mnenju najboljša za Slovenijo?

  25. V javnosti se pojavljajo različna razmišljanja o izhodu iz sedanje politične situacije. Katera od naslednjih možnosti bi bila po vašem mnenju najboljša za Slovenijo? • Večina vprašanih (skupno slaba polovica) meni, da bi bile predčasne volitve najboljši izhod iz sedanje politične situacije. • Predčasne volitve podpirajo zlasti moški, vaščani, prebivalci ruralnih območij in nasprotniki sedanje vlade. • Podpora predčasnim volitvam pada s starostjo, stopnjo izobrazbe in višino mesečnega dohodka.

  26. V javnosti se je med drugim pojavil predlog o imenovanju Maje Makovec Brenčič za predsednico vlade. Katero od naslednjih stališč o tem vam je najbližje?

  27. V javnosti se je med drugim pojavil predlog o imenovanju Maje Makovec Brenčič za predsednico vlade. Katero od naslednjih stališč o tem vam je najbližje? • Kar 70% vprašanih ni še nikoli prej slišalo zanjo. • Nepoznavanje predlagane kandidatke je visoko zlasti med ženskami, anketiranci med 35 in 54 letom, tistimi z najnižjimi dohodki, nasprotniki sedanje vlade ter prebivalci ruralnih območij.

  28. Hvala za pozornost! Ljubljana in Nova Goricamaj 2011

More Related