1 / 29

Slovarji in govorci – kot pes in mačka?

Slovarji in govorci – kot pes in mačka?. Marko Stabej, FF UL marko.stabej@ff.uni-lj.si Ljubljana, 6. 2. 2009. Pes in mačka: sovraštvo. gledati/sovražiti/prepirati se/biti kot pes in mačka Kdo je pes in kdo mačka? pes = SLOVAR, mačka = GOVOREC

pier
Download Presentation

Slovarji in govorci – kot pes in mačka?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Slovarji in govorci – kot pes in mačka? Marko Stabej, FF UL marko.stabej@ff.uni-lj.si Ljubljana, 6. 2. 2009

  2. Pes in mačka: sovraštvo • gledati/sovražiti/prepirati se/biti kot pes in mačka • Kdo je pes in kdo mačka? • pes = SLOVAR, mačka = GOVOREC • Povprečni govorci gledajo (v) slovar zelo redko. • Slovarji se na govorce ozirajo večinoma zelo slabo.

  3. Pes in mačka: prijateljstvo Pes in mačka lahko mirno živita drug z drugim in uživata v medsebojni družbi, če njuno prvo srečanje ni bilo prežeto z grožnjami. Hišni mački predstavimo pasjega mladiča, ko ta spi. Obstajata dve vrsti ljubiteljev živali: tisti, ki imajo radi pse, in drugi, ki so jim ljubši mački. So tudi izjeme kot pri vsakem kategoriziranju, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od dveh skupin: ti imajo radi oboje in z obojim dobro shajajo. Če jih pustimo celo skupaj odraščati, se sožitje izvrstno obnese, kar je v nasprotju z ljudsko primero o stalnem prepiru "kot pes in mačka".

  4. Kaj ti je, deklica ?

  5. Kaj je slovar? • zakladnica besedišča, namenjena dokazovanju vrednosti, bogastva jezika • zbirka podatkov o jeziku, namenjena jezikoslovnemu raziskovanju • pripomoček, namenjen govorcem in rabi

  6. pripomoček zakladnica pripomoček

  7. Zakladnica I

  8. Zakladnica I

  9. Zakladnica II • “Potem ko je z dekretom škofa Janeza Pogačarja 22. februarja 1883 prevzel popolno odgovornost za izdajo več desetletij pričakovanega Slovensko-nemškega slovarja in je slabih deset let zatem že izšel prvi od triindvajsetih snopičev, so Maksa Pleteršnika gotovo obhajali mešani občutki. Verjetno je s ponosom sprejemal številne in čustev polne pohvale svojih kolegov sodobnikov, samo on pa je lahko najbolje poznal leksikografsko in leksikološko šibka mesta v tem še danes edinstvenem izdelku slovenskega slovaropisja. O tem nazorno govori njegov interfolirani izvod, v katerega je Maks Pleteršnik že med izhajanjem slovarja in tudi še po njegovem izidu vestno zapisoval raznovrstne popravke ter dodatke. Prav ti – del mu jih je še uspelo natisniti v razdelku Dodatki in popravki zadnjega, triindvajsetega snopiča slovarja – nam razkrivajo, da si je sam vsaj po tihem gotovo želel še bolj popolnega slovarja, a je bila zaobljuba slovenstvu močnejša: Slovenci smo slovar nujno morali dobiti čim prej.

  10. Zakladnica • Ko danes zaradi njegove elektronske različice gotovo še neprimerno lažje kot njegov avtor zremo vanj, lahko tudi sami vidimo, da to ni popoln slovar slovenskega jezika do konca 19. stoletja, pa vendar moramo priznati, da je to še danes največja in najbolj izčrpna slovarsko urejena zbirka slovenskega besedja, da zajema raznovrstno besedje iz obdobja med 15. stoletjem in letom 1893, da vsebuje knjižno, narečno in historično besedje, ki je pogosto opremljeno s podatkom o avtorskem ali zemljepisnem viru in izvoru. Skratka, da je to edini slovar slovenskega jezika, v katerem je besedje predstavljeno količinsko in vsebinsko najbolj celostno: pomensko, slovnično, naglasno, normativno, frazeološko, terminološko, časovno, prostorsko, avtorsko in etimološko. Ko danes naletimo na manj znano ali neznano besedo, je prav Pleteršnikov slovar tisti, v katerega se najprej splača pogledati, saj prav tu obstaja največ verjetnosti, da bomo zadostili svoji radovednosti.” (Metka Furlan, 2008)

  11. Priročnik “Za razliko od soproga, ki je bil levičar, a ne tudi komunist, Ružene politika ni zanimala. Vendar sta med drugo svetovno vojno oba sodelovala z Rdečim križem in OF, posebej z dr. Neubauerjem in umetnostnim zgodovinarjem Mesesnelom. V tej družbi se je porodila zamisel, da bi se Ružena lotila priprave angleško-slovenskega slovarja, ker so menili, da bo tovrstno znanje po vojni zelo potrebno. Prvi slovar je izšel med vojno, v času kulturnega molka, vendar po naročilu OF in ob tihem strinjanju političnih nasprotnikov OF. Istega leta (1944) je v samozaložbi izšel tudi njen angleško-slovenski frazeološki slovar. Ružina hčerka se spominja, da ga je kot dijakinja prodajala od naslova do naslova, kamor jo je mama pošiljala, ker je shranila podatke o ljudeh, ki so kupili že prvi slovar.” Tatjana Rener: Božena Škerlj, v: Pozabljena polovica, Ljubljana: Tuma, 2007, 405.

  12. Kako (spet) prodati SSKJ?

  13. Zakaj bi kdo (še) kupil SSKJ? • Ohranimo lep slovenski jezik • Ste prepričani, da ste napisali pravilno slovensko? Preverite v SSKJ. • Ste prepričani, da ste izbrali pravo besedo? Preverite tudi v SSKJ. • Obvezni del vsake domače knjižnice in pisarne

  14. Zakaj bi kdo (še) kupil SSKJ? • Ohranimo lep slovenski jezik • Ste prepričani, da ste napisali pravilno slovensko? Preverite v SSKJ. • Ste prepričani, da ste izbrali pravo besedo? Preverite tudi v SSKJ. • Obvezni del vsake domače knjižnice in pisarne

  15. Zakaj bi kdo (sploh) kupil SSKJ? • SSKJ je razlagalni slovar, ki opisuje pomen, pravilno pisavo in izgovarjavo besed. Je koristen pripomoček tako pri pisanju dopisov kot tudi pri reševanju križank in besednih iger. • Slovar v več kot 107.000 geslih in podgeslih predstavlja bogastvo slovenskega besedišča. V pomoč bo tako pri odraslim pri pisanju različnih dopisov kot tudi otrokom pri pisanju domačih in seminarskih nalog. Tudi pri manj resnih zadevah, kot sta reševanje križank ali različnih besednih iger, lahko pokukate vanj.

  16. Zakaj bi kdo (sploh) kupil SSKJ? • Slovar v več kot 107.000 geslih in podgeslih predstavlja bogastvo slovenskega besedišča. V pomoč bo tako pri odraslim pri pisanju različnih dopisov kot tudi otrokom pri pisanju domačih in seminarskih nalog. Tudi pri manj resnih zadevah, kot sta reševanje križank ali različnih besednih iger, lahko pokukate vanj.

  17. Komu in čemu so slovarji namenjeni? • še najmanj široki množici govorcev • še najbolj tistim, ki se z jezikovno dejavnostjo preživljajo

  18. sporazumevalna potreba jezikovna zmožnost besedilo/ govorno dejanje

  19. sporazumevalna potreba jezikovna zmožnost slovar/jezikovni priročnik besedilo/ govorno dejanje

  20. sporazumevalna potreba besedilo/ govorno dejanje slovar/jezikovni priročnik jezikovna zmožnost

  21. Raba SSKJ med slovenskimi učitelji (n = 409; podatki iz 2008); Vir: raziskava Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli, PI 2008

  22. Raba SP med slovenskimi učitelji (n = 409; podatki iz 2008); Vir: raziskava Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli, PI 2008

  23. Poznavanje in uporaba korpusov med učitelji (n = 409; podatki iz 2008)

  24. Samostojna uporaba slovarjev med šolarji (N=3427, podatki 2008) Vir: raziskava Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli, PI 2008

  25. Kako do nasmeha?

  26. Slovar za osnovnošolce Slovar za srednješolce Slovar za pišoče in prevajalce Slovar za tujce Dvojezični slovarji Drugi slovarski priročniki Terminološki slovarji zakladnica podatkov o govorcih in njihovih potrebah organizirana zakladnica podatkov o jeziku

More Related