1 / 11

AZTEKI

AZTEKI. SREČANJE CIVILIZACIJ IN NJIHOVE POSLEDICE. DEŽELA INKOV.

pascal
Download Presentation

AZTEKI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. AZTEKI SREČANJE CIVILIZACIJ IN NJIHOVE POSLEDICE

  2. DEŽELA INKOV • Dežela Inkov se je raztezala od današnje južne Kolumbije, preko Andov, do severne Argentine. Imperij je uspeval po zaslugi proizvodnje velikanskih množin hrane, predvsem koruze in krompirja. Kmetje so redili tudi lame kot tovorne živali, alpake za volno ter pse, morske prašičke in race za meso. • Kasneje Španci uničijo prestolnico Cuzco. • To pa je pomenilo tudi zaton Inkovske civilizacije.

  3. DEŽELA MAJEV • Ozemlje Majev je bilo razdeljeno na številne, različno velike mestne državice, ki so jim poveljevali mogočni vladarji. Ob svojem višku, med 4. in 9. stoletjem, je kraljestvo obsegalo polotok Jukatan, Severno in Južno nižavje ter Gvatemalsko višavje. • V 10. stoletju so kraljestvo začela ogrožati druga ljudstva. Zato, in zaradi izčrpanosti zemlje, so se preselili samo na polotok Jukatan. Vendar pa tu zaradi drugačnih klimatskih razmer tudi spremenili svoj način življenja. • Dokončno civilizacija propade leta 1460 zaradi kmečkih uporov in zaradi osvajalskih konkvistadorjev.

  4. AZTEKI • Pred več kot sedemsto leti se je v delu, ki je danes znan kot Mehika, rodila civilizacija. Utemeljitelji te civilizacije, Azteki, so bili zadnji domorodni vladarji Mehike. To je bilo nomadsko pleme, ki je prišlo v mehiško dolino v 13. stoletju. Tukaj sta že cveteli civilizaciji indijanskih plemen Toltekov in Olmekov, ki sta vplivali na Azteke. V naslednjih 200 letih so Azteki izoblikovali mogočen imperij z okoli 12 milijonov prebivalcev. Azteki so verovali, da bo konec sveta, če ne bodo žrtvovali ljudi svojemu bogu Huitzilopochtiju. Gradili so piramide in templje, kjer so žrtvovali ujetnike iz mest, ki so jih osvojili. Plemenski vladar je imel v rokah izvršno, zakonodajno in sodno oblast, poleg tega pa tudi velik verski vpliv. Los Mexicas (kakor so Azteki imenovali same sebe) so imeli dobro razvito kmetijstvo in trgovino, njihova ekonomija je slonela na darovanjih podrejenih ljudstev.

  5. GLAVNO MESTO • Tenochtitlan (kraj, kjer so nastali bogovi) je bilo daleč največje in najlepše mesto stare Amerike. Zgrajeno je bilo na jezeru Texcoco, zato se je imenovalo ''plavajoče mesto'', bilo je zgrajeno na enem naravnem in na mnogih umetnih otokih. Piramida sonca v središču mesta so zgradili nad votlino, v kateri naj bi se rodilo Sonce. Ta orjaška piramida stoji še danes. Da so prišli na kopno, so Azteki gradili nasipe s potjo (dvignjene ceste) in kanale med otoki. Njegova urbanistična ureditev spominja na rimsko urbs quadrata; dve glavni ulici povezujeta sever z jugom in vzhod z zahodom. Religiozno najpomembnejša Calle de los Muertos (ulica mrtvih) je vodila od Piramide lune do glavnega trga, ob njej pa so stali drugi mogočni templji in palače. Zanimiva je predvsem Piramida sonca, visoka 65 m, s poslikanimi zunanjimi in notranjimi zidovi (posebnost teotihuacanske umetnosti). Mesto se je iz verskega središča počasi razvijalo v industrijsko, trgovsko središče in na koncu v širok imperij z velikim poudarkom na agrikulturi. Tako ni presenetljivo, da se na stenskih upodobitvah poleg bogov Quetzalcoatl (bog dobrote), Huehueteotl (bog ognja) in Mictlantecuhtil (gospodar smrti) pojavljajo mnoga božanstva, povezana z vodo in rastlinstvom (najpogosteje bog dežja Tlaloc).

  6. DAVKI • Azteki so zelo obogateli z zbiranjem davkov (plačil) od premaganih plemen. Nosači so iz osvojenih mest prinašali v Tenochtitlan platno, koruzo, lončene izdelke in okrasne predmete ter jih zamenjali na štirih velikih tržnicah. Uradniki so vse prineseno zapisovali v slikovni pisavi. Azteki so napovedali vojno vsakemu plemenu, ki ni hotelo plačevati davkov. • Slika primerov, ko so zabelezevali dajatve:

  7. UMETNOST AZTEKOV • Na umetniški ravni Azteki nikoli niso dosegli majevske zrelosti. Najbolj so se osredotočili na kiparstvo - izdelki so bili izredno veliki, geometričnih oblik in realistični , omenjajo pa tudi keramične izdelke in rezbarstvo. Podobe ljudi in bogov izražajo prezir nad bolečino in skoraj nikoli niso v gibanju, ne manjkata pa nakit in oblačila. Azteki so izdelovali čudovit nakit iz zlata, turkizov, biserov, školjk in perja. Uporabljali so tudi druge drage kamne, kot sta obsidian in nefrit. 

  8. ZNANOST • Po azteškem verovanju so bili dogodki na zemlji le odsev dogajanja v vesolju. Pozorno so opazovali luno, sonce ter zvezde in na nebu iskali zglede za svoja dejanja. Tudi pri njih sta bila v uporabi dva koledarja, sončni in verski. S pomočjo teh so duhovniki napovedovali primeren čas za setev in žetev. • Svetovno znani "Kamen SoncaTo je najpomembnejši ostanek azteške kulture. Je okrogel, 25 ton težak bazaltni kamen, premera 3,56 m. Vanj so vklesani reliefi, ki na simboličen način prikazujejo celotno azteško verovanje in tradicijo. Odražajo tudi njihovo poznavanje astronomije in astrologije.   • Okoli centralnega Sonca vidimo 20 dni njihovega "meseca", ki so hkrati tudi znaki horoskopa. Na njem lahko vidimo tudi planete in na robu Rimsko cesto.

  9. ŽRTVOVANJE LJUDI • Podobe na zidovih Tenochtitlana razodevajo, da so bili njegovi prebivalci silni bojevniki. Toda niso se borili za ozemlje, temveč za zajetje ujetnikov, ki so jih nato žrtvovali, da bi odvrnili konec sveta. V skladu z mitologijo, ki je značilna za večino starih ljudstev Srednje Amerike, so od začetka sveta minili le štirje cikli (ali sonca), ki skupaj štejejo 17 000 let; zdaj smo v obdobju petega sonca. Konec prvega so zakrivile povodnji, drugega so opustošili orkanski viharji, tretjega ogenj in četrtega ploha ognja in krvi, ki je prinesla lakoto. Peto sonce pa bodo pogoltnili potresi. Ker so verjeli, da je peto sonce že v zatonu (upodabljali so ga z zgubanim obrazom in jezikom, ki ga moli iz ust, da bi okusilo človeško kri), so vsak hip pričakovali konec sveta. • Zato so žrtvovali na tisoče ujetnikov. V vogal sleherne stopnice Piramide sonca so vdelana otroška okostja. Med izkopavanji pod Kecalkoatlovim svetiščem so odkrili tri grobne votline, polne kosti. Nekoliko kasneje so arheologi odkrili tudi grobove z dvajsetimi obrednimi žrtvami, ki so bile najverjetneje namenjene za služabnike pokojnega odličnika v onstranstvu. 

  10. VSAKDANJE JEDI • V Mehiki so koruzo začeli pridelovati 7000 let. pr. n .št. Koruza je bila osnovno živilo v mehiški Ameriki, kakor žito v Evropi ali riž v Aziji. Jezera v Visoki mehiški dolini so bila polna rib, ki so jih lovili v domiselno izdelan sistem mrež. V jezerih so lovili tudi rake in črve. Iz vseh teh živali so Azteki pripravljali različne jedi še v časih, ko so komaj prispeli v to deželo in so trpeli hudo lakoto. Matere so svoje odraščajoče hčere učile domačih opravil, med katerimi je bilo na prvem mestu kuhanje. Hrano so nosili v košarah, nato pa shranili v zajetnih posodah.Azteki so jedli sede na petah ali na nizkih pručkah. Praviloma je moški použil obrok pred svojo ženo.

  11. PROPAD AZTEŠKE CIVILIZACIJE • Leta 1519 je osvajalec Hernan Cortes prišel v Tenochtitlan in presenečen občudoval eksotično lepoto glavnega mesta, njegove templje, palače in glavni trg, kjer so bile na voljo vse vrste artiklov. • Moctezuma, tedanji vladar Aztekov, jih je sprejel gostoljubno, vendar so ga prijeli kot ujetnika in pobili na tisoče njegovih mož. Ostali prebivalci so se uprli in pregnali Špance iz mesta na dan imenovan Noche triste, na žalost pa je bil Moctezuma v boju ubit. Cortes se je vrnil okrepljen z novimi četami in avgusta leta 1521 je bilo mesto uničeno. Tri stoletja po padcu Tenochtitlana so se začela izkopavanja antičnih ostankov, ki imajo danes neprecenljivo vrednost.

More Related