KAKO SPODBUJATI REFLEKSIJO

1. KAKO SPODBUJATI REFLEKSIJO Cvetka Bizjak Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. POMEN IZKUŠENJ V PROFESIONALNEM RAZVOJU UČITLEJA Ko pedagoški delavec zaključi dodiplomsko izobraževanje, je glavni način njegovega strokovnega razvoja učenje iz izkušenj.

3. REFLEKSIJA - UČENJE IZ IZKUŠENJ Vendar izkušnje same po sebi še ne omogočajo strokovnega razvoja. Vir učenja postanejo šele takrat, ko jih strokovnjak hoče in zmore analizirati ter ugotovitve uporabiti pri svojem nadaljnjem delu.

4. IZKUŠNJE SESTOJIJO IZ VZORCEV VZORCI so oblike vedenja, ki se ponavljajo. Pogosto jih usmerja: - prikrita, - podzavestna, - neizrečena RUTINA.

5. REFLEKSIJA OMOGOČA ubeseditev nejasnih, samo delno ozaveščenih, intuitivno doživetih občutij. Ubeseditev omogoča jasno razmišljanje o izkušnjah.

6. REFLEKSIJA Je sposobnost na strukturiran način analizirati konkretno izkušnjo in oblikovati zaključke za delovanje v prihodnje. Poteka kot notranji dialog, kot iskanje odgovorov na vprašanja, ki si jih postavljaš sam, oziroma si jih povzel po drugih.

7. VPRAŠANJA, KI SPODBUJAJO REFLEKSIJO • Kaj se je dogajalo? Dejstva!!! • Kako razumem zbrana dejstva? Interpretacija!!! • Ali je mogoče opisana dejstva razumeti tudi drugače? • Če bi sprejel drugačno razlago dejstev, kako bi v tem referenčnem okviru ocenil svoje ravnaje? • Kako bom nova spoznanja uporabil pri svojem delu?

8. VPRAŠANJA, KI UČITELJU POMAGAJO ANALIZIRATI POUK • Katere cilje sem želel doseči? • Kako mi je to uspelo in zakaj? • Katere strategije učenja in poučevanja so bile učinkovite in zakaj? • Kateri drugi dejavniki (pogosto nenačrtovani) so vplivali na pouk in kako? • Kako ocenjujem svojo vlogo pri uspešni ali manj uspešni izpeljavi pouka (učne ure)? • Katere izkušnje bom uporabil v prihodnje in kako?

9. TEHNIKA NEDOKONČANIH STAVKOV(G. L. HUBER, 2005) Ocena zadovoljstva z delom: nezadovoljen 1 2 3 4 zadovoljen • Uspel sem … • Užival sem … • Težko je bilo … • Nisem uspel … • V veliko pomoč mi je bilo … • NASLEDNJIČ BOM SPREMENIL (kaj, kako) … • Rad bi povedal še …

10. TRIJE NIVOJI REFLEKSIJE (Handal & Lauvas povzeto po Cain, 1987) • KAJ se je dogajalo/bom napravil v prihodnje (opis aktivnosti) ------------------------------------------------------------------- • ZAKAJ sem ravnal tako/bom v prihodnje ravnal tako (osebni in strokovni argumenti) • ČEMU sem ravnal na ta način/bom ravnal tako v prihodnje (etični vidik, poslanstvo, vizija)

11. KORTHAGENOVA REFLKSIVNA SPIRALA (Korthagen & Vasalos, 2002) • Konkretna izkušnja • Pogled nazaj • Oblikovanje temeljnih uvidov in razumevanj • Iskanje novih rešitev • Preizkušanje izbrane rešitve v novi situaciji

13. KRITIČNI PRIATELJ (C. Bauer, 2004) • Kritični prijatelj je oseba, ki je z učiteljem v prijateljskem odnosu in je sposobna empatije. • Hkrati mora biti sposobna dati mu pošteno in informativno povratno informacijo. • Namen kritičnega prijateljevanja je učenje obeh.

14. Najprej preverite, ali oseba povratno informacijo želi. Uporabite »metodo sendviča«. Opišite samo dejstva: opaženo ravnanje, kontekst in posledice; ne postavljajte diagnoz, ne interpretirajte in ne izrekajte vrednostnih sodb. Sporočite jo tako, da bo krepila potenciale posameznika. PRAVILA SPOROČANJA KRITIČNE POVRATNE INFORMACIJE

15. PRAVILA SPOROČANJA KRITIČNE POVRATNE INFORMACIJE – nad. • Bodite jasni in informativni. • Prevzemite odgovornost za povedano - vaše predpostavke in čustva izrazite kot vaša. • Sporočite jo čim prej, razen če obstaja možnost, da jo oseba takoj po dogodku ne bo mogla konstruktivno sprejeti. • Preverite, kako jo je sogovornik razumel in doživel ter kaj bo z njo.

16. PRAVILA SPREJEMANJA POVRATNE INFORAMCIJE • Sprejmite jo takrat, ko ste v resnici pripravljeni to storiti. • Razumite jo kot način učenja: Poslušajte jo brez prekinjanja, preverite ali ste jo dobro razumeli in si vzemite čas za miren razmislek o njej. • Odločite se, kako jo boste uporabili za vaš strokovni razvoj, NATO SE NE OBREMENJUJTE VEČ Z NJO.

17. SPODBUJANJE REFLEKSIJE – VLOGA KRITIČNEGA PRIJATELJA (Korthagen & Vasalos, 2002)

18. VPRAŠANJA ZA SPODBUJANJE “POGLEDA NAZAJ” (Korthagen, Vasalos, 2005)

19. VPRAŠANJA ZA POMOČ PRI OBLIKOVANJU “NOVIH UVIDOV IN RAZUMEVANJ” • Kakšna je dobra šola? • Katera temeljna prepričanja vas vodijo pri poučevanju? • Kaj je za vas pomembno? ------------------------------------------------------------------ • Kašen osebni pomen ima za as opisana konkretna izkušnja? • Torej, kaj je v tej situaciji za vas problem (ali pozitivna ugotovitev)?

20. VPRAŠANJA, KI SPODBUJAJO ISKANJE NOVIH REŠITEV • Kako vse bi še lahko delovali v opisani konkretni situaciji; kako bi vaše novo spoznanje lahko uporabili pri delu v prihodnje? • Katere so prednosti in slabosti vsake od navedenih možnosti? • Kako boste ravnali v prihodnje?

21. TEŽAVE PRI RAZVOJU REFLEKSIJE • Samo opis dejavnosti – brez analize • Razmišljanje o drugem – ne o sebi • Opis znanstvene teorije – ne osebnega razumevanja • Brez zaključkov o uporabi izkušenj pri nadaljnjem delu

22. PORTFOLIO je inštrument, ki ga uporabljamo za dokumentiranje procesa strokovnega razvoja pedagoškega delavca.

23. SESTAVINE PORTFOLIA • načrt dela • akcijski načrt strok razvoja • priprave na delo • samorefleksije • povratne informacije kritičnega prijatelja • povratne informacija učencev in staršev • anekdotski zapisi • zapis pogovora s posameznim učencem • dnevnik • audio in video-posnetki itd.

24. PORTFOLIO IN SPODBUJANJE REFLEKSIJE Prava vrednost portfolia ni v tem, da imamo na enem mestu zbrane različne dokumente. Bistvo portfolia ni njegova forma, temveč proces refleksivnega učenja, v katerega snovalec portfolia vstopa, ko zbira, izbira, vrednoti in predstavlja gradiva o svojem delu. (Sentočnik, 2006)