Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica

1. Založništvo-pomemben dejavnik razvijanja pismenostiPosvetovanje založnikov,Rogaška Slatina, 5. in 6. junij 2006 Dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica

2. Izvleček Raziskovalni rezultati o pismenosti slovenskega prebivalstva so najprej vznemirili strokovno javnost, ki se zaveda, kako pomembna je pismenost za razvoj in delovanje posameznika in družbe. Njihovo vztrajno opozarjanje javnosti in politike na negativne učinke nezadovoljive pismenosti prebivalstva je v letu 2003 pripeljalo do nastanka osnutka nacionalne strategije za razvoj pismenosti. To je nacionalni strateški dokument celostnega (vseživljenjskega) razvoja pismenosti od predšolskega obdobja do odraslosti, ki določa prioritete in cilje vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti. Z njo vlada prevzema skrb za razvoj pismenosti prebivalcev in prebivalk Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport pa koordinira udejanjanje. Odgovornost za udejanjanje pa prevzamejo tudi drugi resorji, vladne in nevladne institucije. Med vplivne dejavnike razvoja pismenosti se uvršča tudi založništvo. Z dostopnostjo bralnih in drugih virov pomaga uresničevati cilje strategije: osveščati javnost/različne ciljne skupine o vlogi jezika, branja in pomenu pismenosti za učinkovito delovanje, razvijati bralno kulturo ter motivacijo za branje in pisanje, s posebnimi izdajami pa lahko učinkovito poskrbi tudi za razvoj pismenosti pri ranljivih skupinah prebivalstva. Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil/sporočil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Ta opredelitev zahteva tudi od založništva, da pozorno razvija svoj program, da v njem opredeli tudi cilje razvijanja pismenosti, izobraževanje udeležencev za doseganje ciljev in organizacijo mreže dostopnosti kakovostnih vsebin iz založniškega programa, v sistemski shemi pa tesno sodelovanje z ustvarjalci in uporabniki programov. V prispevku bomo zato predstavili strategijo in možnosti za vključenost založništva pri njenem udejanjanju.

3. Kaj bomo brali? Kar nam bodo dali! Založnik (oseba, ki nas zalaga z nosilci sporočil) : • odloča, kaj bomo brali/poslušali,gledali • naredi avtorja, • širi bralno/vizualno in avdio kulturo, • dviguje raven pismenosti> omogoča izbiro

4. Komisija za razvoj pismenosti • 15 članov • imenoval jo minister za šolstvo in šport 2004 • deluje pri Andragoškem centru Slovenije • Delo komisije: • leto 2004 …. priprava Strokovnih podlag za pripravo smernic za razvoj pismenosti : i) povzetki domačih in tujih raziskav s področja pismenosti ii) pregled in analiza tujih strategij pismenosti iii) pregled pismenosti v strateških in razvojnih dokumentih na državni in mednarodni ravni • leto 2005 … izdelava Nacionalne strategije za razvoj pismenosti december 2005 - Kolegij ministra za šolstvo in šport se z osnutkom nacionalne strategije strinja ministrstvo podpira ta strateški dokument • njeno delo sofinancirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad

5. NACIONALNA STRATEGIJA ZA RAZVOJ PISMENOSTI • nacionalni strateški dokument vseživljenjskega razvoja pismenosti, od predšolskega obdobja do odraslosti; • določa cilje in prioritete razvoja pismenosti. Odgovornost za udejanjanje • Vlada prevzema skrb za razvoj pismenosti prebivalcev in prebivalk Slovenije; • Ministrstvo za šolstvo in šport koordinira udejanjanje, sodelujejo tudi druga področja, vladne in nevladne organizacije.

6. ZAKAJ NACIONALNA STRATEGIJA? • Izsledki mednarodnih in domačih raziskav so opozorili na nujnost sistematičnega pristopa k razvoju pismenosti; • otroci, mladostniki in odrasli dosegajo nižje rezultate pri pismenosti kot druge razvite države; • brez dolgoročno načrtovane nacionalne strategije, se bo razkorak v ravni pismenosti, v primerjavi z drugimi razvitimi državami, le še povečeval.

7. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVOTROCI IN MLADOSTNIKI • Zelo malo bralcev vseh starosti v Sloveniji dosega najvišje ravni bralnih zmožnosti (interpretacija in integracija). • Socialno ekonomski položaj družine je najmočnejši dejavnik pismenosti otrok in mladine. • Slovenske šole povečini ne zmanjšujejo vpliva socialnih dejavnikov na bralne zmožnosti otrok kot uspe šolam v drugih državah. Obstajajo pa uspešne šole, ki ta vpliv presežejo. • Med uspešne dejavnike razvoja pismenosti sodijo tudi knjižnice.

8. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI • Izobrazba/število let šolanja/ je najpomembnejši dejavnik pismenosti, odrasli v Sloveniji z manj kot 12 leti šolanja dosegajo najnižje ravni pismenosti; • Izobrazba staršev je drugi najpomembnejši dejavnik pismenosti, otroci manj izobraženih staršev praviloma dosegajo nižje ravni pismenosti; • Med mladimi, ki se šolajo in njihovimi vrstniki, ki so zgodaj prekinili šolanje, so zelo velike razlike v dosežkih v pismenosti; • Odrasli, ki se izobražujejo dosegajo višje rezultate v pismenosti v primerjavi s tistimi, ki se ne vključujejo v organizirane oblike izobraževanja.

9. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998 Povprečni dosežki mladih od 16-19 let v besedilni pismenosti • odrasli  dijaki

10. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVODRASLI MEDNARODNA RAZISKAVA PISMENOSTI ODRASLIH, 1998 Besedilna pismenost odraslih po ravneh in končani šoli

11. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVDostopnost knjig Značilnosti prirasta knjig v splošnih knjižnicah pokrajine 2000 • Povprečni delež naslovov iz založniških programov: 74,32 % (2.364) • 57,69% / 65,39% pokrajini brez OI • 73,97% / 81,08% pokrajine z OI • Povprečno število izvodov na prebivalca: 0,15 (250.760); • 0,11 / 0,20 v pokrajini • Povprečno število izvodov na naslov: 106 • povprečje subvencioniranih izvodov na naslov: 113 • povprečje na pokrajino: 11; 3,72 / 16,74

12. Vrstni red števila naslovov v programih založb in v prirastu splošnih knjižnic, 2000

13. Povprečno število izvodov po naslovu iz založniškega programa, 2000

14. KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVUporaba knjig.Vrstni red po pridobljenih izvodih in vrstni red po izposoji v knjižnicah na 1000 prebivalcev, 2001.

15. Izposoja na izvod v osrednjih knjižnicah po založniških programih, 2001

16. Značilnosti prirasta (povprečje na izposojevališče) in izposoje leposlovja (na 1000 prebivalcev) v splošnih knjižnicah, 2001

17. Člansko vsakdanje oblačilo • Člansko vsadkanje oblačilo

18. Poročilo o razvoju 2006 (Urad za makroekonomske analize in razvoj, 2006) Podatki za 2004: • Splošen razvoj je 79% povprečja Unije • Kupna moč prebivalca pod povprečjem EU-25: BDP SLO 17.900 evrov > 22.600 evrov • Hitro poslabševanje starostne strukture • Neuravnotežen razvoj regij • Predzadnje mesto v EU po porabljenem času za branje.

19. TEMELJNE USMERITVE STRATEGIJE • Ozaveščanje o pomenu pismenosti • Izboljšanje pismenosti pri vseh posameznih v vseh življenjskih obdobjih večja socialna vključenost posameznikov razvoj družbe in gospodarstva

20. CILJI OSVEŠČATI javnost/različne ciljne skupine: - o vlogi jezika in pomenu pismenosti za učinkovito delovanje; - branje je temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja ter delovanje v skupnosti. RAZVIJATI: - bralno kulturo ter motivacijo za branje in pisanje; - sporazumevalne zmožnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) posameznika; - družinsko pismenost in druge oblike pismenosti; - različne bralne strategije ter zmožnost kritičnega branja. OMOGOČITIvsem ljudem dostop do bralnega in drugega gradiva in jim svetovati pri izboru. Ključno vlogo imajo knjižnice. POVEČATI družbeno skrb za razvoj pismenosti pri ranljivih skupinah prebivalstva. RAZISKOVATI: - (spremljati) ravni pismenosti primerjalno z ravnmi v razvitih državah; - spodbujati druge raziskovalne dejavnosti na področju pismenosti (npr. modeli razvoja pismenosti).

21. OPREDELITEV PISMENOSTI Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Poleg zmožnosti branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspešno delovanje v družbi. Kot zmožnost in družbena praksa se pismenosti pridobivajo in razvijajo vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežemajo vse človekove dejavnosti.

22. CILJI PO POSAMEZNIH PODROČJIH • Razvijanje družinske in porajajoče se pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti, • razvijanje temeljne zmožnosti branja, pisanja in računanja v prvih letih šolanja ter pozitiven odnos do pismenosti, • nadgrajevanje razvoja pismenosti v višjih razredih osnovne in srednje šole za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje ter usposabljanje za poklic, • na visokošolski ravni pri študentkah in študentih spodbujanje nadaljnjega razvoja in nadgradnje vseh vrst pismenosti ter ozaveščenosti o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti, • spodbujanje razvoja in rabe pismenosti pri odraslih.

23. RAVNI RAZVITIH ZMOŽNOSTI ZA POSAMEZNA OBDOBJAPREDŠOLSKO OBDOBJE Ob koncu predšolskega obdobja imajo otroci razvite predbralne in predpisalne zmožnosti: • poznajo različne vrste slikovnega in besedilnega gradiva, • v bralnem gradivu ločujejo slikovni in črkovni del, • prebrani ali pripovedovani vsebini sledijo in jo razumejo, • ustvarjajo različna grafična in slikovna sporočila, • poznajo različne vire informacij.

24. OSNOVNA ŠOLA – PRVO TRILETJE Na koncu prvega triletja učenke in učenci: • poznajo pomen branja in pisanja, • po navodilih tvorijo kratka in jasna govorna besedila, • poslušajo krajša besedila in jih razumejo, • pišejo z vsemi črkami abecede kratka in enostavna pisna besedila, • usvojijo bralno tehniko in berejo krajša besedila glasno in tiho z razumevanjem, • poznajo lokacije bralnih virov (knjižnice, knjigarne).

25. OSNOVNA ŠOLA – DRUGO TRILETJE Na koncu drugega triletja učenke in učenci: • poslušajo in povzamejo besedila, primerna njihovi razvojni stopnji, • tvorijo pisna in govorna besedila ter pri tem upoštevajo osnovna pravopisna oz. pravorečna pravila, • glasno in tiho tekoče berejo besedila, prebrano razumejo in poznajo strategije za izboljšanje razumevanja, • uporabljajo osnovne bralne strategije, • samostojno uporabljajo knjižnico.

26. OSNOVNA ŠOLA – TRETJE TRILETJE Ob koncu osnovne šole učenke in učenci: • samostojno tvorijo pisna in govorna besedila in upoštevajo pravopisna oz. pravorečna pravila, • iz prebranega oz poslušanega besedila povzamejo bistvo in kritično presojajo sporočilo, • berejo tekoče glasno in tiho ter prilagajajo hitrost branja zahtevam besedila, • izberejo in uporabljajo primerno bralno in pisno strategijo, • prebrano znajo uporabiti v različnih okoliščinah, • samostojno izbirajo in uporabljajo knjižnično gradivo in druge informacijske vire.

27. SREDNJA ŠOLA Ob koncu srednje šole dijakinje in dijaki: • poslušano in prebrano kritično vrednotijo, • pri tvorjenju pisnih besedil in branju izberejo učinkovite pisne ali bralne strategije, • tvorijo govorna in pisna besedila glede na različne okoliščine, teme in namene, • obvladajo samostojno delo z besedili (razčlenjevanje, razumevanje, tvorjenje), • prepoznavajo sporočilnost besedil v različnih medijih, • samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v različnih življenjskih okoliščinah.

28. VISOKOŠOLSKE USTANOVE Ob zaključku študija študentke in študenti: • pri samostojnem učenju, raziskovalnem delu in v vsakdanjem življenju učinkovito uporabljajo različne bralne in pisne strategije ter različne informacijske vire, • pisna in govorna besedila kritično vrednotijo in sporočila smiselno uporabijo v različnih okoliščinah, • obvladajo strategije tvorjenja strokovnih in drugih besedil, • obvladajo rabo strokovnega jezika.

29. ODRASLI Odrasli obvladajo: • temeljne zmožnosti govornega in pisnega sporazumevanja v različnih okoliščinah ter za različne namene najmanj na ravni zaključene štiriletne srednje šole, • pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporabo informacij za potrebe delovnega mesta, družinskega in družbenega življenja, porabo prostega časa, • spretnosti za uporabo različnih virov informacij.

30. Možnosti založnikov • Ozaveščanje o pomenu pismenosti. • Razvoj bralne/vizualne,avdio kulture in različnih bralnih/… strategij. • Oskrba s knjigami/ viri in možnostmi za uporabo, tudi za ranljive skupine. • Motiviranje za branje/…uporabo. • Svetovanje pri iskanju, izboru, vrednotenju virov. • Spodbujanje raziskovanja pismenosti.

31. UDEJANJANJE - 4 področja ukrepov založnikov • Programi • Program za knjige, avdio in video gradivo • Razvoj programov za ciljne skupine • Dopolnitev in posodabljanje vsebine • Programi za formalne in neformalne programe razvijanja pismenosti • Učno gradivo in pripomočki za prepoznavanje ravni pismenosti in njeno razvijanje • Objava praktičnih vsebin za razvijanje pismenosti v različnih izobraževalnih okoljih • Objavljanje teoretičnih, raziskovalnih izsledkov o pismenosti • Izobraževanje in usposabljanje kadrov • Stalno strokovno spolnjevanje kadra za pripravo založniških programov • Usposabljanje kadra za širjenje dostopnosti bralnih virov in razvijanja kakovosti bralne kulture • Dopolniti formalni program izobraževanja založnikov in knjigarnarjev s pismenostjo

32. UDEJANJANJE - 4 področja ukrepov • Mreža • Oblikovanje mreže vsebinsko različnih založniških programov • Zagotavljanje dostopnosti bralnih virov • Pomoč pri dostopnosti in izbiri knjig za knjižnice, posameznike • Ohranitev in razvoj ponudbe malih založnikov in založniških programov, ki niso osnova dejavnost organizacije 4. Sistemska ureditev • Sprejetje usmeritev in ukrepov za načrtno sodelovanje udejanjanju strategije • Financiranje • Akcijski načrt udejanjanja 2007-2013 • Letni načrti • Spremljanje učinkov vplivanja na razvoj pismenosti z raziskavami

33. UDEJANJANJE • dopolnjuje in gradi na drugih, že sprejetih programih razvoja slovenske družbe kot celote, hkrati pa vsebuje tudi ukrepe, ki bodo razvoj na področju pismenosti še pospešili • v letu 2006 bo Komisija pripravila predlog Akcijskega načrta udejanjanja strategije za obdobje 2007-2013

34. Kriteriji uspešnosti • prispevek k splošnemu razvoju • predstavljanje ustvarjalnosti vseh področij • posodabljanje vseh strok in tem • seznanjanje vseh prebivalcev z novostmi • porast števila bralcev različnih skupin • porast števila bralcev dobrih knjig raznolikih vsebin

35. Pod črto: za boljšo pismenost 1. Oblikovanje programa: • Prepoznavnost založnika in njegove ponudbe • V programski shemi in poslanstvu razbiranje namena, kakovosti in vrednot založnika • Klasiki vedno na zalogi • Nagrajevanje kakovosti (tudi v avtorskih honorarjih) • Profiliranost založniških programov • Raznolikost vsebin za različne staroste stopnje in potrebe, nivoje pismenosti, zaznavne sposobnosti (lahko berljive) • Raznolikost, ki zajema tudi potrebe posebnih skupin prebivalcev, in predstavlja multikulturnost • Vključevanje prevodov s področja stroke (še zlasti pokrivanje belih lis) in leposlovja (razvoj jezika, besedišča) .

36. Sprotno objavljanje teoretičnih in raziskovalnih dosežkov (razvoj jezika, besedišča) • Spodbujanje ustvarjanja na področju stroke in tematsko pokrivanje belih lis (še posebej poučne knjige za mladino, leposlovje za dečke) • Sodelovanje s knjižnicami pri načrtovanju vsebine programa • Štipendije za dobre avtorje • Nagovor ciljih skupin za sodelovanje pri oblikovanju programa • Poučne knjige za mladino ustvarja skupina strokovnjakov (poleg najboljšega strokovnjaka tudi razvojni psiholog, pedagog, specialni didaktik, specialist za posamezna področja) • Sodelovanje s strokovnjaki za prehodna razvojna obdobja, za dostopnost bralnih virov za skupine s posebnimi potrebami (slepi, slabovidni, naglušni, gluhi, disleksija, učne težave)

37. 2. Oblikovanje knjige: Knjiga nagovarja, najde bralca • Osladnost naslovnic naj nadomesti kakovostno oblikovanje (sporočilnost, likovna vzgoja). • Besedilo na platnicah vabi z objektivnostjo in informacijami. Knjiga, ki omogoča izbor: • Navajanje podatka o nakladi: pomembno vpliva na izbiro vira, ker pomaga oceniti njegov namen in pomen (še zlasti iz kataloga). • Informativni zapis osnovnih podatkov o avtorju in delu, ki vpliva na odločitev za izposojo, naj ne bo na zunanjem robu platnic, kjer se v knjižnici prekrije, v rokah obrabi. • Popolnost in natančnost, objektivnost podatkov o knjigi vpliva na odločitev za nakup in predstavljanje knjige.

38. Knjige z velikim tiskom, zvočne knjige, video knjige (znakovni jezik, podnapisi) • Knjige za starejše z lahko vezavo, listanjem • Dober prevod • Kakovost ilustracije • Brezhibnost in lepota jezika • Poučna knjiga izdana z recenzijo, tudi za mladinske poučne knjige (pomembne so strokovne reference recenzenta) • Strokovne knjige s slovarčkom novih izrazov, še zlasti v poučnih knjigah za mladino

39. 3. Predstavljanje knjige: • Predstavljanje kakovosti • Založniški katalogi se ocenjujejo po vrednosti informacij bolj kot po obliki; zato predstaviti dela tudi z namenom, zahtevnostjo, kakovostjo, obliko, ceno. • Posebna predstavitev letnih načrtov potencialnim kupcem: knjižnicam. • Sodelovanje s knjižnico: možnost in čas za seznanitev z virom povečuje nakup. • Knjiga v knjižnici NI BREZPLAČNO dostopna! Njena najnižja cena je približno cena žepne izdaje (žepnice), le da jo plača davkoplačevalec za uporabnike knjižnic. • Knjižni sejem na večji površini, ki pusti dihati, uživati in izbirati • Nagovor ciljih skupin • Nagovor za sodelovanje pomembnega odraslega za otroka , npr. očeta, družine • Nagrade bralcev • Sodelovanje bralcev, kaj radi berejo znamenite osebe, poklici, anonimneži • Zapisi bralnih doživetij različnih oseb….. blogi o branju

40. 4. Dostopnost knjige: • Projektne aktivnosti • Sodelovanje na prireditvah • Knjiga z nižjo ceno (brez davka) • Tisk po naročilu • Povezava članske izkaznice knjižnice z znižano ceno nakupa knjige • Povezava bibliografskega zapisa v vzajemnem katalogu z možnostjo e-nakupa, nakupa po telefonu, pošti • Darilne akcije • Knjigarne ob/v knjižnicah, trgovinah • Potujoče knjigarne/ tudi premične knjigarne z lokacijo v javnosti dostopnih prostorih • E- knjigarne • On line branje • Telefonsko svetovanje, naročanje, nakup z dostavo na dom

41. Viri . • Elley, W.B. & M.Gradišar & Z. Lapajne. (1995). Kako berejo učenci po svetu in pri nas? Nova Gorica: Educa. • Jenko, M.: Prepočasi zmanjšujemo razvojni zaostanek za EU, Delo, 27.6.2006, str. 9. • Možina,E.& L. Knaflič& L. Kodelja. (2001). Pismenost odraslih v Sloveniji. Andragoški center Slovenije. • Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. ttp://pismenost.acs.si/projekti/komisija • Novljan, S.: Knjižničarstvo: V. Knjižna kultura. Ljubljana: Umco, 2005 str. 84-160. • PIRLS 2001. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 24.3.2004 s spletne strani http://www2.arnes.si/ uljpeins/czve/pirls • Strategija pismenosti. Študija angleškega primera. Posvetovanje British Council& Ministrstvo za šolstvo Ljubljana 24.4.23006