KRATKA ZGODBA IN MINIMALIZEM

1. KRATKA ZGODBA INMINIMALIZEM mag. Katja Lah profesorica slovenščine

2. Čas kratke zgodbe • Kratka zgodba od osemdesetih let naprej doživlja velik razmah, deloma zaradi ameriškega vpliva (tam pride do podobnega pojava v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja), deloma zaradi časa, ki je bolj kot velikim epopejam naklonjen kratkim izsekom, obrisom nekega dogodka ali življenja. • Razlika med novelo, kratko zgodbo (shortstory) in črtico, povzeto po spremni besedi Toma Virka k antologiji slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe.

3. Novela • Prozna vrsta s strnjeno, vzročno-posledično (analitično ali sintetično) razvito dogajalno zgradbo. • Prikazuje en sam osrednji dogodek. • Dogajalni razplet je presenetljiv, a začetek in konec novele sta na koncu logično povezana. • Dogajanje je motivirano ali z zunanjimi okoliščinami ali pa s psihologijo oseb.

4. Osrednji dogodek ne predstavlja zgolj naključnega izseka v življenju oseb, ampak predstavlja za njihovo življenje ključno prelomnico. • Oseb je malo, ob tem dogodku pa stopa v ospredje njihov karakter. • Večkrat se dogajanje razvije ob kakem izrazitem vodilnem motivu (leitmotiv).

5. Črtica • Je brez dogajalne zgradbe. • Kaže le droben dogodek, ki se ne razvija tako kot pri noveli, ali celo razpoloženje glavne osebe. • Pripovedovalec je večkrat prvooseben. • V ospredju so čustva ali razmišljanja, lahko tudi neposredni vtisi osrednje osebe. • Prehaja v liričnost.

6. Kratka zgodba – shortstory • Njen dogajalni potek ni premočrten, temveč je mrežno prepleten. (Pripovedovalec večkrat spominsko preskakuje k drugim dogodkom) • Dogajanje se sicer lahko stopnjuje proti vrhu, ki pa ne predstavlja izrazitega preobrata v življenju oseb. • Konflikt se na koncu ne razreši v kako izrazito poanto, konec ostaja odprt.

7. Tudi začetek je odprt, “in medias res”. • Dogajanje ni sklenjeno in ni ne dogajalno ne idejno zaokroženo. • Motivacija za bralca večkrat ostaja nejasna, nerazvidna (zgodbe delujejo “skrivnostno”) • Osebe niso že vnaprej karakterizirane, karakterizacijo lahko razberemo iz dogajanja, a ostaja nejasna. • Pripovedovalec je večkrat prvooseben, dogajanje pa prikazano iz njegove perspektive, torej personalne.

8. Minimalizem • Eden najnovejših tokov postmoderne dobe v kratki zgodbi. • V slovenski literaturi lahko o njem govorimo od 90. let dalje. • ZNAČILNOSTI: • čut za razpoloženje • vsakdanja tematika, umik v svet zasebnosti • odmik od postmodernizma • ni zaokrožene zgodbe, le fabulativni odkruški, fragment • ni dramatske zgradbe. • stil je na videz preprost, nezapleten, vdira pogovorni jezik.

9. V minimalistični literaturi avtor bralcu namiguje, naj se zaveda tistega, kar je izpuščeno. • Bralec naj se zaveda prostorov med besedami, premolkov, tišine in pretrganosti. • Minimalistična literatura je skoraj vedno zasnovana na PESIMISTIČNEM ali IRONIČNEM pogledu na svet.