1 / 39

Predstavitev in njihovo mesto v slovenskem

Informacijska pismenost v visokem šolstvu: strokovno srečanje ZBDS, Ljubljana, 16. junij 2011. Predstavitev in njihovo mesto v slovenskem visokošolskem okolju mag. Mirjam KOTAR, mag. Karmen STOPAR. INFORMACIJSKA PISMENOST. Učimo se jo obvladovati, da bi se lahko učili, raziskovali

oberon
Download Presentation

Predstavitev in njihovo mesto v slovenskem

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Informacijska pismenost v visokem šolstvu: strokovno srečanje ZBDS, Ljubljana, 16. junij 2011 Predstavitevin njihovomesto v slovenskem • visokošolskemokoljumag. Mirjam KOTAR, mag. Karmen STOPAR

  2. INFORMACIJSKA PISMENOST Učimo se jo obvladovati, da bi se lahko učili, raziskovali “Razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje ter ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo (rač. in komun. viri)…” (Filo in Novljan) “Nikoli končan proces učenja, ki omogoča učenje in orientacijo v informacijskem prostoru, kjer bo posameznik znal oceniti zanesljivost informacije in vira, le te učinkovito in uspešno uporabil, z obvladovanjem storitev, ki mu jih ponuja informacijska družba in tehnologija.“(Novljan)

  3. INFORMACIJSKA DRUŽBAin na znanju temelječe gospodarstvo • Razvita tehnologija: spreminja načine oblikovanja, hranjenja, dostopa in uporabe informacij. • Pravica do informiranosti: fizična in intelektualna dostopnost informacij. • Raziskovanje in učenje:izbira informacij za neodvisno reševanje problemov in sprejemanje odločitev s kritičnim mišljenjem.

  4. PROBLEMISODOBNE INFORMACIJSKE DRUŽBE Informacije so prednost, če jih znamo izkoristiti Obilica podatkovše ne naredi informiranih posameznikov! Informacijska onesnaženost – zastareli, neustrezni, dvomljive kakovosti …“Internet ni knjižnica, marveč smetišče (Mazzini).” Informacijska prenasičenost –izogibanje informacijskemu procesu.

  5. POMEN INFORMACIJSKE PISMENOSTI Sposobnost, da se znajdemo na „smetišču informacij“ • Dostop in učinkovita uporaba informacij jeključ do napredka in kvalitetnega načina življenja na vseh stopnjah in ravneh bivanja. • Prava informacija na pravem mestu je lahko odločilnega pomena! • Vedeti pravočasno = konkurenčna prednost

  6. IZOBRAŽEVANJE ZA UČINKOVITO UPORABO INFORMACIJ Informacijska pismenost se ne pridobiva intuitivno • Fizična dosegljivost podatkov ni dovoljšele ko jih znamo prebrati, razumeti in vgraditi v svojo kognitivno strukturo (koncept), si ustvarimo koristne informacije, na podlagi katerih se lahko odločamo. • Tehnike in znanja za učinkovito uporabo informacijza učinkovito odzivanje na spreminjajoče okolje. • Ključni akterji izobraževalne inštitucije – učitelji, knjižnice, upravljalci, …

  7. INFORMACIJSKA PISMENOST in PEDAGOŠKI PROCES Učno okolje zahteva informacijsko pismenega študenta • Bolonjska prenova uvaja sodobne metode pedagoškega dela, ki naj spodbudijo aktivnost študentov pri pridobivanju znanja in samostojnem reševanju strokovnih problemov. • Možnosti za razvoj drugačnih učnih metod: problemsko, izkustveno učenje, raziskovalno učenje. • Študent lahko svoje učenje usmerja in vodi sam: povečujejo odgovornost za lastno učenje, sposoben je upravljati z množico virov.

  8. VLOGA KNJIŽNIC – bibliopedagoška dejavnost „Pospeševanje učinkovite rabe informacij je pravzaprav nikogaršnja stvar“(Roe). Interes se prej prebudi pri knjižničarjih. Zakon o knjižničarstvu (2001) – naloge izobraževanja in inf. opismenjevanja. „Krovna ustanova učeče se družbe“(Bundy):viri, ki jih ponujajo, zavest, znanje, motivacija.

  9. INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENTODGOVOR NA ZAHTEVE INF. DRUŽBE IN NA ZNANJU TEMELJEČEGA GOSPOD. Izhodna kompetenca visokošolskega izobraževanja • Strateški cilj izobraževanja na univerzah po celem svetu. • Njihove izkušnje kažejo, da morajo do boljše IP študentov voditi zahteve študijskega procesa skozi vsa leta visokošolskega izobraževanja. • Pomembno je, da študenti v času študija razvijejo kritičen in etičen odnos do izbire in uporabe informacij in spretnosti in znanja za upravljanje z njimi. • V Sloveniji se koncept IP na nivoju VŠ uveljavlja počasi.

  10. AKTIVNOSTI ZA DVIG RAVNI IP Delovne skupine za IP: ZBDS – posvetovanje (2006), priprava izhodišč, merila. KRKS UL – akcijski načrt za pripravo smernic. KISUM – vprašalnik o IO na članicah UM. Mnenjska anketa med vodji VK (2004) – izobr. in oblike IO UNESCO Delavnica Information Literacy Initiatives for Central and South East European CountriesICPE, Ljubljana, Slovenia, 27-28 March, 2006. Training the Trainers in Information Literacy, Ankara, 3-5 Sept. 2008. Training the Trainers in Information Literacy, Tallin, 20-21 Aug. 2008.

  11. POSVETOVANJE ZBDS (2006)Sekciji za visokošolske in specialne knjižnice Inf. pismenost med teorijo in prakso: vloga knjižnic Zavest, da prava informacija ob pravem času omogoča konkurenčno prednost, še ni dovolj razvita. Od knjižnic se danes pričakuje, da poleg informacij nudijo tudi pomoč pri njihovem obvladovanju. Knjižničar je pod nenehnim pritiskom tehnoloških, družb. in gospod. sprememb v okolju – potrebno se je odzivati, nove naloge.

  12. IZHODIŠČA ZA UVELJAVLJANJE IP NA UNIVERZAH V SLOVENIJI (2006) Pripraviti načela in standarde IP ter kazalce znanja IP študenta IP ni le “problem uporabe knjižnic, pač pa strateški cilj visok. izobraževanja” – izvajati ga je treba celovito. IP ni nepomembna postavka v učnem načrtu, ampak vpleten v njegovo vsebino, strukturo in sam proces. Za pridobivanje IP je nujen stalen razvoj na vseh stopnjah formalnega izobraževanja. Ne more biti rezultat enega predmeta, ampak kumulativna izkušnja iz vrste predmetov in učnih rezultatov.

  13. VPRAŠALNIK O INF. OPISMENJEVANJUNA ČLANICAH UNIVERZE V MARIBORU (2007) Študijsko leto: 2005/2006 Namen: posnetek stanja - 15 članic UM Cilj: predlagati aktivnosti za dvig ravni IP Vprašanja: 1. V kakšni obliki izvajate IO?2. Na kateri stopnji poteka IO?3. Kdo izvaja IO?4. Sodelovanje knjižnice in v kakšni obliki?5. Kako vrednotite znanje?6. Koliko ur IO je v prvem letniku?7. S koliko ECTS je ovrednoteno znanje iz IP?

  14. POVZETEK UGOTOVITEVUNIVERZA V MARIBORU (Petermanec) Oblika IO:3 fakultete bibliografske inštrukcije,5 fakultet  predmet, ki naj bi po nazivu vseboval elemente IP,38 fakultet  elementi IP v posameznih predmetih  (obstaja verjetnost, da niso razumeli opredelitve IP) Vsebina, obseg in vrednotenje IO niso opredeljeni, V izvajanje niso vključeni bibliotekarji - informacijski viri, tehnologija, kadri in njihovo znanje je premalo izkoriščeno! Pridobljena znanja in učinke bi morali meriti. IO ne poteka načrtovano in formalizirano(uvodne inštrukcije, sistematično vključevanje v predmete)

  15. DVIGANJE RAVNI IPNAČLANICAH UNIVERZE V LJUBLJANI Strategija UL 2006-2009 je v oviru strateškega cilja „Uvajanje študijskih programov v skladu z načeli Bolonjskega procesa pri podcilju „Vključevanja sodobnih oblik poučevanja“ kot operativni cilj navedla „Dviganje ravni IP“, ki ga meri s kazalnikom „Število ponujenih oblik IO“. V programu dela UL 2007-2008 in 2008 je v segmentu za knjižnični sistem kot letni cilj zapisano „Povečanje stopnje IP na UL“, kar naj bi dosegli s pripravo skupnih standardov za IO študentov na UL.

  16. ANKETA o IO na UL – štud. leto 2007/2008 Akcijski načrt za pripravo smernic IO na UL - potrjen na seji senata 28.4. 08: izhodišča, anketa, smernice. Anketni vprašalnik poslali na 26 članic. Namen: oblika IO, izvajalci, mnenjska anketa. Vprašanja: Program, oblika, letnik, št. ur, št. kreditov, izvajalci Ali z navedenim predmetom dosegate standarde IP, kakšni so načini vrednotenja znanja Mnenje o možnih modelih IO za doseganje strateškega cilja UL – “Dviganje ravni IP”.

  17. REZULTATI ANKETE NA UL od 26 članic se jih je odzvalo 20 80% (16 od 20) jih izvaja inf. opismenjevanje 10 članic - samostojen predmet 12 članic vključuje IP v različne predmete BF, EF NTF – tudi na podiplomski stopnji knjižničar sodeluje pri dveh štud. progr. na BF in dveh na FDV – samostojen predmet in pri 12 predmetih – integrirana oblika

  18. ANALIZA ODGOVOROV koncept inf. pismenosti je na članicah različno interpretiran in izvajan nepoenoteno. ne razlikuje se med pojmoma informacijska in računalniška pismenost. ne izvaja se sistematično po vseh študijskih programih. elementi informacijske pismenosti se pri posameznih predmetih izvajajo preveč razdrobljeno. pri integrirani obliki informacijsko opismenjevanje ni jasno definirano v učnih načrtih. kompetence inf. opismenjevanja se pogosto ne ocenjujejo.

  19. PREDSTAVITEV REZULTATOV Seji komisij za 1. in 2. bolonjsko stopnjo UL: Predstavitev rezultatov ankete Razprava članov komisije: IO je običajno integrirano v različne predmete, opozorili so na razlike v razumevanju IO in poudarili pomembnost le-tega. Z rezultati seznanjeni vsi pedagogi, vodje knjižnic. Priprava smernic- sklep: UL počaka do potrditve prevedenih smernic na nacionalnem nivoju.

  20. PRIPRAVA SLOVENSKIH MERILZA INFORMACIJSKO PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU • Enotna merila in kazalci znanja IP študenta - podlaga za načrtovanje in nadaljnji razvoj IP. • Prevod ALA/ACRL standardov: Information Literacy Competency Standards for Higher Education. Chicago, IL: Association of Academic and Research Libraries, 2000 • Stališče: primerljivost s standardi in smernicami razvitih informacijskih družb. Opremljeni morajo biti z nivoji zahtevnosti, ki bodo našim študentom zagotavljali primerljivo znanje, sposobnosti in spretnosti za delovanje doma in v globalnem svetu.

  21. MERILA IN KAZALCIINFORMACIJSKE PISMENOSTI V VISOKEM ŠOLSTVU http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/merila-in-kazalci-informacijske-pismenosti-v-visokem-solstvu.pdf

  22. prepoznati, kdaj informacijo potrebuje ter določiti naravo in obseg potrebnih informacij, uspešno in učinkovitopridobiti potrebne informacije, kritično ovrednotiti informacije in njihove vire, izbrane inform.pa vključiti v svoje obstoječe znanje, uspešno uporabiti inform. za dosego določenega cilja, razumeti ekonomske, pravne in družbene vidike uporabe informacij ter pridobivati in uporabljati izbrane informacije v skladu z etičnimi pravili in zakonskimi predpisi. INFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENTje sposoben

  23. Kazalci uspešnosti: 1. Informacijskopismenštudentopredeli in izraziinformacijskopotrebo. 2. Informacijskopismenštudentprepoznarazličnevrste in oblikemožnihvirovinformacij. 3. Informacijskopismenštudentocenistroške in koristipridobivanjapotrebnihinformacij. 4. Informacijskopismenštudentponovnooceninaravo in obseginformacijskepotrebe. PRVO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA DOLOČITI NARAVO IN OBSEG POTREBNIH INFORMACIJ

  24. Kazalci uspešnosti: 1. Informacijskopismenštudentizberenajprimernejšepreiskovalnemetodeoziromainformacijske sisteme za dostop do potrebnih informacij. 2. Informacijskopismenštudentoblikuje in izvedeuspešnoiskalnostrategijo. 3. Informacijsko pismen študent uporablja različne metode pri pridobivanju informacij prek spleta ali osebno. 4. Informacijsko pismen študent po potrebi preoblikuje iskalno strategijo. 5. Informacijskopismenštudentpridobiinformacije in njihovevire, jihdokumentira inprimernouredi. DRUGO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT ZNA PRIDOBITI POTREBNE INFORMACIJE USPEŠNO IN UČINKOVITO

  25. Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent iz izbranih informacij povzame osnovne ideje. 2. Informacijsko pismen študent oblikuje in uporabi izhodiščne kriterije za vrednotenje informacij in njihovih virov. 3. Informacijskopismenštudents sintezo glavnih idej oblikuje nove koncepte. 4. Informacijsko pismen študent primerja novo pridobljeno znanje s svojim predznanjem in ugotavlja novo vrednost, protislovja in druge posebne značilnosti informacij. TRETJE MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM

  26. 5. Informacijsko pismen študent določi vpliv novo pridobljenega znanja na svoj vrednotni sistem in poskuša odpraviti morebitna neskladja. 6. Informacijsko pismen študent preveri svoje razumevanje in razlago informacij s pogovori z drugimi posamezniki, strokovnjaki z določenega področja in/ali praktiki. 7. Informacijsko pismen študent ugotovi, ali je prvotno poizvedbo potrebno preoblikovati. TRETJE MERILO - NADALJEVANJEINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT KRITIČNO OVREDNOTI INFORMACIJE IN NJIHOVE VIRE TER IZBRANE INFORMACIJE VKLJUČI V SVOJE OBSTOJEČE ZNANJE IN VREDNOTNI SISTEM

  27. Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent pri načrtovanju in pripravi določenega izdelka ali dejavnosti uporabi nove in tudi že znane informacije. 2. Informacijsko pismen študent spremlja svoj napredek pri pripravi izdelka ali predstavitve. 3. Informacijsko pismen študent uspešno predstavi svoje delo (npr. pisni izdelek ali praktični prikaz) drugim. ČETRTO MERILOINFORMACIJSKO PISMEN ŠTUDENT, SAM ALI KOT ČLAN SKUPINE, USPEŠNO UPORABI INFORMACIJE ZA DOSEGO DOLOČENEGA CILJA

  28. Kazalci uspešnosti: 1. Informacijsko pismen študent razume številne etične, pravne in družbenoekonomske vidike, povezane z informacijami in informacijsko tehnologijo. 2. Informacijsko pismen študent upošteva zakone, predpise, pravila posameznih ustanov in kodekse obnašanja, ki se nanašajo na dostop do informacijskih virov in njihovo uporabo. 3. Informacijsko pismen študent pri predstavljanju svojega dela vedno navede informacijske vire, ki jih je uporabil pri njegovi pripravi. PETO MERILOIP ŠTUDENT RAZUME EKONOMSKE, PRAVNE IN DRUŽBENE VIDIKE UPORABE INFORMACIJ TER PRIDOBIVA IN UPORABLJA INF. V SKLADU Z ETIČNIMI PRAVILI IN ZAKONSKIMI PREDPISI

  29. QF/EHEA EQF NPVŠ SOK Strateški okvir IP Učni načrti, učni cilji, učni pripomočki Izobraževalci Akreditacije, evalvacije študijskih programov Akreditacije, evalvacije VZ QF/EHEA, EQF, SOK, NPVŠ • Akreditacije, evalvacije VZ • Akreditacije, evalvacije študijskih programov Učni načrti, cilji, pripomočki. Izobraževalci Informacijsko pismen študent

  30. Strateški okvir IP

  31. „Vsi študijski programi morajo zagotavljati pridobivanje znanja, veščin in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter ključnih kompetenc: inovativnosti, kritičnega razmišljanja, sporazumevanja v materinem jeziku, kulturne zavesti in izražanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem prostoru in informacijske pismenosti.“ http://www.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/ Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011-2020 (1)

  32. „Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne kvalifikacije v (visoko)šolskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene kompetence. Visokošolske institucije ga bodo uporabile pri kreiranju študijskih programov, NAKVIS pri odločanju o primernosti študijskih programov in doseganju akademskih standardov, posameznik pri kariernem odločanju, izbiri študija, zaposlovanju, delodajalcem in širši družbi pa bo nudilo informacije o posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah.“ http://www.mvzt.gov.si/si/teme_in_projekti/drzna_slovenija_druzba_znanja/ Nacionalni program razvoja visokega šolstva 2011-2020 (2)

  33. Raven 5: Spretnosti „…Ovrednotenje in uporaba informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma netipičnih situacij. Oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi abstraktnimi problemi. …“ http://www.nok.si/ Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (1)

  34. Raven 6: Kompetence „Ob tem je pomembno osnovno povezovanje in umeščanje problematike v splošni družbeni kontekst. Prepoznavanje lastnih učnih potreb in skrb za prenos znanja v delovnem okolju. …“ http://www.nok.si/ Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (2)

  35. Raven 7: Kompetence „Prepoznavanje lastnih potreb po učenju, prevzemanje pobude za lastno učenje, usposobljenost za prenos znanja v skupini.…“ http://www.nok.si/ Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (3)

  36. Raven 8 in 9: Kompetence „Usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in učenja drugih v različnih kontekstih.…“ http://www.nok.si/ Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) (4)

  37. Poslanstvo, strategija razvoja, letni načrti UL, UM, UP, UNG Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti fakultet? Poslanstvo, strategije razvoja, letni načrti visokošolskih knjižnic? Implementacija IP v visokošolskih zavodih

  38. Akreditacija in evalvacija visokošolskih zavodov: IP v merilih za zagotavljanje kakovosti visokošolskega zavoda IP v merilih ustreznosti knjižnično informacijskih storitev Akreditacija in evalvacija študijskih programov IP kot akreditacijski kriterij študijskega programa 1. in 2. stopnje IP kot akreditacijski in evalvacijski kriterij?

  39. Sodelovanje izobraževalcev pri razvoju in izvajanju učnih načrtov (knjižničarjev in pedagogov): Obseg IO? Krediti? Stopnja obveznosti? Sodelovalno razvijanje oblik, vsebin, gradiv za poučevanje Izmenjava dobrih praks IO Strateški razvoj pedagoške vloge visokošolskih knjižnic? Izobraževanje izobraževalcev za poučevanje IP! Profesionalni okviri

More Related