POŽAR - DIM

1. POŽAR - DIM

2. STATISTIČNA VERJETNOST NASTANKA POŽARA • Velik požar 6 % • Srednji požar 12 % • Mali požar 82 % POŽAR - DIM • LASTNOSTI DIMA • Zdravju škodljivi in nevarni plini ter delci (CO, CO2, HCN, HCL) • Zmanjšanje vidljivosti (oteževanje evakuacije in gašenja) • Minimalna vidljivost v požaru (ljudje ne poznajo objekta) = 15-20 m • Minimalna vidljivost v požaru (ljudje poznajo objekt) = 3-5 m • Usedline (škodljivo za naprave in napeljave) • Reakcije z gasilno vodo (goreč PVC z vodo da solno kislino)

3. POŽAR - DIM • HITROST NASTAJANJA DIMA • Hitrost zgorevanja je odvisna od koncentracije goriva in kisika. • Hitrost je podana z maso zgorelega goriva v časovni enoti (g/m2s, kg/m2 min): • Gume – 0,53 – 0,86 kg/m2min • Leseno pohištvo – 065-1,0 kg/m2 min • Knjige na knjižnih policah – 0,33 kg/m2 min • Bencin – 2,7-3,2 kg/m2 min • Hitrost napredovanja ognja po površini • Pohištvo 1-1,2 m/min • Guma 1,1 m/min • Tekstil 0,33 m/min • Količina dima v odvisnosti od vrste goriva (razmerje med maso dimnih delcev in maso zgorelega goriva • PVC (piroliza) – 0,12 • PVC (plamen) – 0,12 • Polistiren - 0,17 • Jelka (piroliza) – 0,03-0,17 • Jelka (plamen) – 0,01-0,025

4. IZRAČUN NAPOLNITVE PROSTORA Z DIMOM (znanih več formul) Q = 0,096 x P x ρ0 x y3/2 x (g x T0 /T)1/2OZNAKEQ – količina dima (kg/s)P – obseg ognja (m) (npr.: mali požar 6 m, srednji 9 m)ρ0 – specifična teža zraka v prostoru (npr. 1,22 kg/m3 pri 17 °C)y – količina (višina) dima, ki ga lahko imamo v prostoru (m)g – pospešek prostega pada (9,81 m/s2)T0 -- absolutna temperatura zraka (K)T – temperatura dima (največ 400 °C) (K) t = 20 x S x (1/z1/2 – 1/h1/2)/(P x g1/2)t = 6,4 x S x (1/z1/2 – 1/h1/2)/POZNAKEt – čas (s)P – obseg ognja (m) (npr.: mali požar 6 m, srednji 9 m)S – tlorisna površina prostora (m2)h – višina prostora (m)z – višina nezadimljenega prostora (z = h – y) Horizontalno širjenje dima je običajno med 0,2 m/s in 1 m/s! POŽAR - DIM

5. POŽAR – DIM – primer izračuna za predavalnico na FA

6. POŽAR - DIM VELIKOST DIMNEGA SEKTORJA Praviloma naj ne bo večji od 1600 m2, z daljšo stranico 60 m. DIMNE ZAVESE Sega naj pod dimno cono, vsaj še 0.5 m. Lahko so stalne ali pa dvižne.

7. POŽAR - DIM

8. PREPREČEVANJE ZADIMLJENOSTI • Takojšnje gašenje (sprinkler) • Odvod dima in toplote • Zaradi fizikalnih zakonitosti vroč dim in vroč zrak odvajamo na prosto • Odvod se vrši naravno (NODT – naravni odvod dima in toplote) ali prisilno (MODT- mehanski odvod dima in toplote) oziroma z razliko v tlakih (NKD – nadtlačna kontrola dima) • MODT – bolj učinkovit kot NODT pri nižjih temperaturah (do 300 °C) – hladen dim nevaren za ljudi , gre za čas evakuacije in največkrat intervencije POŽAR - DIM • Cilj zaščite z ODT: • - Zaščita ljudi in živali • - Podpora gasilcem pri gašenju • - Varovanje stavb (znižanje temperature) • Način proženja • - Ročno, • - Praviloma pa avtomatsko

9. PREDNOSTI IN SLABOSTI NODT IN MODT POŽAR - DIM

10. VIRI in LITERATURA: • TSG -1-001-2010 Požarna varnost v stavbah. SZPV, Ljubljana. • Smernica SZPV 405-1 – naprave NODT • SMERNICA SZPV 405 – 2 Naravni odvod dima iz stopnišč (original VDS221) • Glavnik, A., Jug, A., 2010: Priročnik o načrtovanju požarne varnosti. IZS, Ljubljana. • Spittank, J. in sod., 2010: Priročnik požarnovarnostnih ukrepov za visoke stavbe (prevod). IZS, Ljubljana. • Priročnik odvod dima in toplote. IZS, 2011. POŽAR - DIM