1 / 7

GOZD

GOZD. VRSTE GOZDOV. Listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni), iglaste  (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in mešane gozdove. GLAVNI GOZDN PASOVI.

monita
Download Presentation

GOZD

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GOZD

  2. VRSTE GOZDOV • Listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni), • iglaste (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in • mešane gozdove.

  3. GLAVNI GOZDN PASOVI • Iglasti gozd, ki se razteza po vsem evropsko-sibirskem pasu in Severni Ameriki ter pokriva višje gorske verige. • Listnati gozd zmernega pasu prerašča območja z zmernim podnebjem v Evropi, Aziji in Ameriki povsod tam kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane. • Tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki počivajo v obdobju, ko so padavine najbolj skromne. • Tropski deževni gozd je ob ekvatorju, kjer sta toplota in vlažnost največji in stalni.

  4. STRUKTURA GOZDA • Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko anorganskih in malo organskih spojin. V zgornjem delu je malo anorganskih in veliko organskih snovi. Tla prekrivajo sloji gozdnega odpada, ki ga pa sestavljajo mrtvi ostanki rastlin in živali ter mikroorganizmi. Zeliščnisloj • Sloj podrasti • Sloj drevesnih debel • Sloj krošenj

  5. POMEN GOZDA • Zvidika ekologije je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja. Neokrnjeno delovanje ekosistema je nenadomestljivo pri tvorbi in ohranjanju biološkega in ekološkega ravnovesja v naravi. Posledično pa jebio ekološkiravnovesje neizogiben pogoj tudi za obstanek človeka v okolju. • Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda. Mednje uvrščamo les in drugegozdni proizvode kot so plodovi, divjačina, med, gobe, zelišča, smola itd. Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastnosti ekosistema. Človekjih prepoznavakot varovalne,okoljetvorn in družbene učinke gozda. Vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla in brežine pred erozijo, prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazov. Gozdna mikroklima blaži klimatske ekstreme. Fotosinteza v gozdu obnavlja zrak in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počenja v njem.

  6. FUNKCIJE GOZDA • Z izrazom funkcije gozda se v gozdarstvu označujejo človeku koristne pridobitve, ki izvirajo iz samodejnega delovanja gozda. Na uspešno delovanje funkcij gozda je možno vplivati, a le z ohranjanjem gozdnih struktur in ekološkega ravnovesja. Gozd namreč ne funkcionira zaradi človeka in njegovih interesov, ampak zaradi lastnega obstoja. Vselej le gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in njegovih potreb.

  7. ZANIMIVOSTI • pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes • tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju • enodrevo porabi 12 kg CO2 na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine

More Related