NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010” - PowerPoint PPT Presentation

nacionalni posvet visoko olstvo po letu 2010 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010” PowerPoint Presentation
Download Presentation
NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”

play fullscreen
1 / 12
NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”
124 Views
Download Presentation
mirit
Download Presentation

NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010”

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. NACIONALNI POSVET “Visoko šolstvo po letu 2010” Univerza v Mariboru rektor prof. dr. Ivan Rozman

  2. Bolonjska prenova • Bistvo bolonjske prenove: • Mobilnost • Zaposljivost na podlagi pridobljenih kompetenc, krajši čas študija • Izbirnost vsebin • Interdisciplinarnost • Trenutna organizacija slovenskih javnih univerz ovira doseganje bistva bolonjske prenove

  3. Bolonjska prenova na UM • “Bolonjski” študijski programi na Univerzi v Mariboru so dejstvo: 78 na 1. stopnji (54 UN, 24 VS), 1 enovit MAG, 16 na 2. stopnji, 6 na 3. stopnji • Uvedba prenove je bila (pre)počasna zaradi političnih signalov • Izvedba “bolonje” je otežkočena zaradi sistemskih problemov

  4. SISTEMSKI PROBLEMI • Nerazumevanje dveh temeljnih konceptov: • Akademska svoboda • 1. Predavatelj-raziskovalec: svoboda raziskav, poučevanja, objavljanja rezultatov • 2. Študent: svobodna izbira načina pridobivanja znanja (predavanja oz. knjige) • 3. Institucija: svobodno urejanje notranjih razmerij • Avtonomija univerze • Akademskih svobod brez avtonomije univerze ni

  5. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledice zgodovine • Organiziranost na način TOZD in SOZD iz preteklosti • Politika v preteklosti si ni želela močnih in enotnih funkcionalno organiziranih univerz • “Deli in vladaj”  parcialno zadovoljevanje potreb posameznih fakultet, kar je vodilo v neenotno univerzo • birokratsko organizirana, brez lastnine, sistemizacija na ministrstvu,…

  6. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi • Pravna subjektiviteta fakultet (de facto, ne de iure) • Študijski programi se izvajajo preko fakultet (32. člen ZVIS) • Težava pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov • Profesorji so zaposleni na eni fakulteti • Težavnost izvedbe predavanj na več fakultetah • Slaba izbirnost na nivoju univerze • Neenotne habilitacije za posamezno področje za celotno univerzo • Profesor na istem področju je lahko habilitiran po različnih kriterijih

  7. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi - organizacijski • Težave pri vključevanju v EU projekte • Slaba administrativna podpora • Projektna pisarna (ki pozna celotni proces upravljanja EU projektov) • Težava pri povezovanju akademske sfere z gospodarstvom • Problem intelektualne lastnine • Karierni centri, alumni klubi • Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema • Univerzitetni šport

  8. SISTEMSKI PROBLEMI • Posledični problemi - organizacijski • Neučinkovita in finančno potratna uprava • Otežen razvoj univerze • Delna integracija UM • Omogočila nove fakultete – predvsem Medicinska fakulteta, F. za logistiko, F. za energetiko, F. za naravoslovje in matematiko, Filozofska f. • Enotna javna naročila

  9. SISTEMSKI PROBLEMI • Možni prihranki ob drugačni organizaciji… • PRIMERI IZ UM: • Skoraj 400 zaposlenih v upravi: • 17 članic x 2 zaposlena v kadrovski funkciji • 17x1 v pravni funkciji • 17x3 v računovodski funkciji • … • Enotna javna naročila so omogočila prihranek 700.000 EUR v 4 letih! • Kurilno olje, elektrika, plin, zavarovanje, potrošni material, …

  10. SISTEMSKI PROBLEMI • Avtonomija univerz je tudi finančna avtonomija: • Lump-sum dejavnosti je predpogoj • Ne samo študijske, tudi raziskovalne!!! • Sredstva, ki jih univerza ustvari sama • Trenutno: soglasje Vlade RS za ustanavljanje podjetij (4. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v…) • Težave pri organizaciji tržnih dejavnosti

  11. TRŽNA DEJAVNOST • Spin-off podjetja • Organizacija spremljajočih tržnih dejavnosti: • Gostinstvo, trgovina, arhitektiura in prostor, inženiring, gradnje, nepremičnine, založba, tisk, transport, univerzitetni vrtec,… • Transfer tehnologij • Prodaja licenc, patentov, …

  12. ZAKLJUČEK • G. Winkler: “V prihodnosti bodo živele samo močne, avtonomne univerze!” • Kdo se v Sloveniji boji močnih avtonomnih univerz? • Politika? • Posamezniki na fakultetah, ki imajo mikro koristi na račun skupnosti? • Slovenija ni dovolj bogata, da lahko vzdržuje neučiknovito organizirane in težko prilagodljive univerze!