1 / 28

RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

Seminar s področja varstva okolja. RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA. Mentor: prof.dr. Viktor Grilc Sonja Ambrož Nevenka Cukjati Jernej Per Maja Zupan. Vsebina. Analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki v MOL

media
Download Presentation

RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Seminar s področja varstva okolja RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Mentor: prof.dr. Viktor Grilc Sonja Ambrož Nevenka Cukjati Jernej Per Maja Zupan

  2. Vsebina • Analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki v MOL • Stanje v mestu Graz in primerjava z Ljubljano • Stanje v mestu München in primerjava z Ljubljano • Opis tehnologije MBO in sežiganja • Možni scenariji za odlaganje odpadkov v MOL

  3. Obstoječe stanje v MOL • Dejavnost odlaganja odpadkov na odlagališče Barje: - za območje MOL in vseh osem primestnih občin - za občine Kamnik, Komenda, Vodice, Vrhnika, Borovnica • Površina: 1362,2 km2 • Število prebivalcev: 375.696 (popis leta 2002) MOL: 265.881 • Proces suburbanizacije in dnevni migranti v MOL

  4. Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje • Leži na južnem, barjanskem in ravninskem območju Ljubljane. • Začetek odlaganja: leto 1964, staro odlagališče: 47,5 ha, odlaganje do leta 1987 • Novo odlagališče: 41,5 ha; pet odlagalnih polj • Po izločanju uporabnih frakcij odpadkov se odpadki zmeljejo, razgrnejo in skompaktirajo.

  5. Količina sprejetih in odloženih odpadkov na odlagališče Barje • Cilj JP Snaga je povečati delež sprejetih, a ne odloženih odpadkov. • Kazalec obdelave odpadkov: leto 2003: 7,63 %, leta 2004: 12,05 %.

  6. Vrsta prevzetih količin odpadkov na odlagališče Barje od leta 2000-2004

  7. Sestava mešanih neločenih gospodinjskih odpadkov Ljubljane

  8. obe območji sta regionalna centra • nudita boljše možnosti za življenje – vpliv na priseljevanje (zaposlitev, študij) • prebivalstveno gledano približno enako obsežna območja: • LJ regija – • Graz – 226.000 prebivalcev; 9,5 % tujcev • gostote naselitve: • Graz: cca. 1.700 preb./km2 • LJ regija: cca. 275 preb./km2 • migracijski saldo: • LJ regija - negativni • Graz - pozitivni m. s., ki se zmanjšuje • tujci usmerjeni v mesto, ne v okolico mesta • suburbanizacija izrazita v LJ regiji Primerjava Ljubljana – Graz - PREBIVALSTVO 43 - Kamnik 164 – Komenda 22 - Dol pri Ljubljani 61 - Mestna Občina Ljubljana 123 - Škofljica 37 - Ig 134 – Velike Lašče 138 – Vodice 71 - Medvode 21 - Dobrova –Polhov Gradec 162 – Horjul 140 – Vrhnika 8 - Brezovica 5 – Borovnica Graz meje upravno političnih okolišev

  9. Primerjava Ljubljana – Graz - ODPADKI • dinamika gibanja odpadkov je primerljiva • deleža biološko razgradljivih odpadkov: • LJ regija: % organskih odpadkov višji - 45% • v pokrajini Štajerska: 37% • manjša osveščenost prebivalstva v ljubljanski regiji (nepopolno ločevanje frakcij!) • količina mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca: • LJ regija: cca. 300 kg • Graz: cca. 185 kg • ravnanje z odpadkiv LJ regiji: • 90% mešani komunalnih odpadkov se odloži • le 10% gre v predelavo

  10. ravnanje z odpadkiv LJ regiji: • - 90% mešani komunalnih odpadkov se odloži - le 10% gre v predelavo Ravnanje z odpadki v mestu Graz • vrsto ukrepov za zmanjšanje, recikliranje in ponovno uporabo zbranih odpadkov • ravnanje z odpadki v mestu Graz: • 69% mešanih komunalnih odpadkov se reciklira • 14% jih gre na deponijo (odlagališče) • 17% zbranih odpadkov se termično obdela • deponija odpadkov (Frohnleiten) – 1964, cca. 30 ha • zakonodaja 1996 – izločiti gorljive odpadke, zmanjšati biorazgradljivi delež v odpadkih dve rešitvi mehansko-biološka obdelava (MBO) termična obdelava (sežig) 01. 01. 2004 dodatno zmanjšanje količine

  11. Sežigalnica odpadkov TRV Niklasdorf (2004) • cilji: • oskrba z energijo za tovarno papirja Brigl & Bergmeister • termična obdelava nenevarnih odpadkov, med njimi tudi frakcij mešanih komunalnih odpadkov in frakcije iz MBO • prednosti: • proizvodnja električne energije in pare • nadomeščanje fosilnih virov energije • odpiranje novih delovnih mest • oskrba z električno energijo podjetja Brigl & Bergmeister • prispeva pomemben delež k modernemu gospodarjenju z odpadki • daje prednost uporabi odpadkov, pred njihovim odlaganjem

  12. LJ regija: • večja produktivnost (povečevanje BDP, boljša izraba N virov, manjšanje relativnih količin odpadkov • mesto Graz: • že dosežena določena stopnja razvoja (izkoriščenosti N virov), zato značilna stagnacija produktivnosti Primerjava Ljubljana – Graz - BDP/ODPADKI

  13. Lega: jugovzhod Nemčije; središče pokrajine Bavarske. Dežela Bavarska ima 12.400.000 prebivalcev (leto 2003), razporejenih na 70.550 km2; gostota poselitve je cca. 174 preb./km2. Mesto München zajema območje 310 kvadratnih kilometrov. V mestu živi 1.227.296 prebivalcev (leto2003 ); gostota poselitve je cca. 4.000 preb./km2 Rast prebivalstva: manj kot 1% letno. Mesto München, središče dežele Bavarske

  14. Po letu 1950: začetki ročnega ločevanja vrst odpadkov. Po letu 1960: usposobljena prva sežigalnica München-Nord - s toplotno in električno energijo oskrbuje mesto. Po letu 1980: nov koncept ravnanja z odpadki: prednost ima ponovna uporaba odpadkov, ob čim manjšem obremenjevanju okolja. Leto 2000: odprta kompostarna za biološko razgradljive odpadke. Cilji Globalno razmišljati, lokalno ukrepati. Odgovorno ravnanje z naravnimi viri. Izboljšanje kvalitete življenja. Razvoj gospodarstva, v smislu varovanja okolja. Ravnanje z odpadki v mestu München

  15. Količine mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico), Bavarska in München

  16. Delež organskih odpadkov je primerljiv. Na Bavarskem se 90% meš. komun. odp. termično obdela (proizvodnja toplotne in/ali električne energije), 8-9% se jih odloži in 1-2% mehansko-biološko obdela. V ljubljanski regiji pa se 90% meš. komun. odp. odloži, le 10% jih gre v nadaljno obdelavo. V ljubljanski regiji je količina meš. komun. odp./prebivalca cca. 328 kg, v Münchnu 250 kg, v deželi Bavarski pa 187 kg. Sestava mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico) in Bavarska

  17. Slovenija-Nemčija: primerjava BDP/prebivalca

  18. Indeks rasti produktivnosti: primerjava Ljubljana, München, Bavarska

  19. Predvidevanja dinamike meš. kom. odp. za Bavarsko, za obdobje od leta 2003 - 2007

  20. MOŽNI UKREPI TRENDI: a) nič več “End of pipe” b) snovni tokovi c) količine naraščajo d) “Zero waste” • Pravne in mednarodne obveznosti: • Direktiva o odlaganju odpadkov (1999/31/EU) • Pravilnik o odlaganju: leta 2015 dovoljeno odložiti 16 % biološko razgradljivih odpadkov

  21. MOŽNI UKREPI • Smernice iz EU po letu 2008 predvidevajo samo 5 % biorazgradljivega ogljika. • 1) MEHANSKA IN NATO BIOLOŠKA - MEHANSKA EKSTRAKCIJA (STROJNO LOČEVANJE-KOVINE, STEKLO, KERAMIKA, BATERIJE) - BIOLOŠKA DEKOMPOZICIJA (ZAPRTA KOMORA) MOŽNA TUDI ANAEROBNA OBDELAVA • 2)BIOLOŠKA IN NATO MEHANSKA OBDELAVA

  22. MOŽNI UKREPI • SEŽIG KOMUNALNIH ODPADKOV - INCINERACIJA • Strateška usmeritev RS iz NPVO (Ur. l. Rs, 83/99) • Klasičnega sežiga ni več 1 Economic evaluation the draft incineration Directive 2 Draft Reference Document on the BAT for the Waste Incineration (maj 2005)

  23. ZAKLJUČKI • 3 MOŽNI SCENARIJI ZA DEPONIJO BARJE NA PODLAGI OGLEDA: -OMEJENE MOŽNOSTI DELOVANJA -OMEJENE MOŽNOSTI ŠIRITVE -TRENUTNO NI PREDVIDENIH NOVIH LOKACIJ ZA ODPADKEIZ MOL

  24. ZAKLJUČKI SCENARIJ 1:Odpadki se še naprej odlagajo kot do sedaj • Letno prepeljanih odpadkov: 185.000 ton = 330.000m3 • Nasipna teža po kompaktiranju je 700 kg/m3. • Velikost vsakega posameznega od dveh polj, ki sta na razpolago za odlaganje 1.119.490 m3. • 185.000 ton = 330.000 m3x0,7 = 231.000 m3 odloženih v 1 letu 1.119.490 m3 zadostuje za X let X = 1.119.490 m3*1 let= 4.8 let 231.000 m3 • Po Scenariju 1 bi obe odlagalni polji zadoščali za 9,7 let.

  25. ZAKLJUČKI SCENARIJ 2: MBO in nato odlaganje • 185.000 ton oz.60 % za odlaganje oz.198.000m3 • 330.000 m3po kompaktiranju vgradijo v telo deponije 138.600 m3 • 40 volumskih % (voda, CO2, ostali plini) • ca. 46250 ton • 198.000 m3x0,7 = 138.600 m3 odloženih v 1 letu • 1.119.490 m3 zadostuje za X let • X = 1.119.490 m3*1 let = 8,1 let • 138.600 m3 • Po Scenariju 2 bi obe odlagalni polji zadoščali za 16,1 let.

  26. ZAKLJUČKI SCENARIJ 3: MBO, nato sledi sežig, pepel se odloži na deponijo • 185.000 ton zbranih/leto 25 % 82.500 m3 za odlaganje • 330.000 m3 pripeljanih 57.750 m3 odložijo po kompaktiranju (ca. 40. 425 ton) 40 % (voda CO2, plini) 35 % gorivo = 115.500 m3 132.000 m3 od prvotnega volumna ca. 25 % od skupne teže na začetku • 82.500 m3 x 0,7 = 57.750 m3 odloženih v 1 letu po kompaktiranju + 11.550 m3 pepel iz sežigalnice 1.119.490 m3 zadostuje za X let • pepela se po sežigu odloži 10 % začetnega volumna • 115.500 m3 x 0.1 = 11.550 m3 • X = __1.119.490 m3 * 1 let = 16,15 let 57.750 m3 + 11.550 m3 • Po Scenariju 3 bi obe odlagalni polji zadoščali za 32,3 let.

  27. KOMENTAR ZAKLJUČKA Scenariji: Življenjska doba odlagališča Barje • SCENARIJ 1:Brez MBO9,7 let • SCENARIJ 2:MBO16,1 let • SCENARIJ 3:MBO + sežig 32,3 let -SMISELNOST MBO - MBO V MOL - OMEJITVE PRI SEMINARSKI

More Related