Davek od dohodka pravni h oseb

1. Davek od dohodka pravnih oseb Predavatelj: Portorož, 23.04.2008

2. DAVČNI SISTEM IN DAVČNO PRAVO • Davčno pravo je celota pravnih norm, ki urejajo pravice in obveznosti udeležencev v davčno pravnem razmerju in je del upravnega prava oz.del javnega finančnega prava. • Za poznavanje sistema davčnega prava je potrebno vedeti, da davčno pravo ni mogoče obravnavati kot samostojno in ločeno pravno vejo, ampak vedno v povezavi z drugimi pravnimi področji od ustavnega, upravnega, mednarodnega javnega prava do kazenskega in civilnega prava. Z vstopom RS v Evropsko unijo, pa še direktive in sodbe Evropskega sodišča.

3. Davčno pravo daje državi in lokalnim skupnostim podlago za poseganje v premoženje subjektov, in sicer tako, da z davki in drugimi obveznimi dajatvami pridobiva sredstva za uresničevanje svojih nalog, ki se kažejo v trojnosti nalog: • regulativno – kreiranje norm in pravila ravnanja, ter nadzor in inšpiciranje nad izpolnjevanjem obveznosti davčnih zavezancev, ter varovanje javnega interesa • servisno- v zagotavljanju javnih dobrin in tistih storitev, ki jih ni mogoče zagotoviti z tržno menjavo, ker bi bile predrage ( javna razsvetljava, izobraževanje, zdravstvo ipd). • pospeševalno- preko proračuna prerazporeja nacionalni dohodek za enakomerni gospodarski in socialni razvoj( subvencije, davčne olajšave).

4. V skladu s določilom 87.člena Ustave RS se lahko pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb določa le z zakonom.

5. Vendar namen obdavčitve ni v tem, da si država preko zakonodajne oblasti določi pravico zahtevati od državljanov in drugih oseb plačilo različnih davkov in drugih dajatev, tako da zagotovi sredstva v proračunu za opravljanje temeljnih nalog in nikakor za prosto razpolaganje s temi sredstvi. Gre za državno udeležbo na učinkih zasebne dejavnosti prav iz tega razloga bi morale biti dajatve vseh oblik, jasno določene, tako po višini kot stopnji in trajnejše narave, da je vsem davčnim zavezancem omogočeno načrtovanje. Istočasno pa ravnanje države, da s premoženjem, ravna kot dober gospodar.

6. Pojem dajatev in njihov namen • Davek: je z zakonom določena denarna terjatev fizičnih in pravnih oseb. Gre za dajatve, ki jih država pobira po sili zakona brez lastne neposredne protidajatve. Predstavljajo pretežni del javnih prihodkov -so finančni temelj države. • Prispevki: z zakonom določeni i jih plačujejo delavci, delodajalci in drugi koristniki storitev obveznega zavarovanja ( PIZ, ZZZS in primer brezposelnost. • Takse: določena odškodnina oziroma plačilo za določene storitve. Njihova višina naj bi bila takšna, da vsem uporabnikom omogoča dostop. Med storitvijo in takso velja načelo enake vrednosti.

7. Trošarine: so vrste davkov na porabo npr. dajatve na alkoholne pijače, tobačnih izdelkov in mineralnih olj in plina. • Carine: je obvezna dajatev, ki se plačuje pri uvozu blaga in storitev, kadar gre za prestopanje dveh držav. • Vse oblike davkov in dajatev predstavljajo finančni temelj države oziroma njenega proračuna in s tem materialna podlaga za politiko, ki jo izvaja izvršilna veja oblasti.

8. Vrste davkov in načini obdavčitve zavezancev • Obstajajo različni kriterij za delitve davkov, vendar je najpogostejša delitev davkov na • neposredne so tisti, ki bremenijo gospodarsko sposobnost davčnih zavezancev( fizične in pravne osebe ( Zakon o dohodnini, Zakon od dohodka pravnih oseb) in vplivajo na vplivajo na njihovo bogastvo. • posredne: zajemajo proizvodnjo, menjavo, potrošnjo ( DDV, Davek na promet nepremičnin in davek na motorna vozila).

9. Sintetična • obdavčitev pomeni da zavezanci med letom plačujejo akontacije davka ( dohodek iz zaposlitev, iz dejavnosti, najem ipd.) na koncu se vsi dohodki seštejejo. Pri odmeri davka se upoštevajo že med letom vplačane akontacije in olajšavami, ki jih določa zakon. • Cedularna • pomeni da se vsak dohodek obdavči posebej-le enkrat. Je dokončen davek in se ne všteva v letno davčno osnovo. ( dividende, dobiček iz kapitala, obresti).

10. II. DAVEK O DOHODKA PRAVNIH OSEB ZDDPO-2

11. Republika Slovenija se že v okviru pogajalskih izhodišč za področje 10- obdavčitev podjetij zavezala, da bo notranjo zakonodajo na področjih obdavčevanja podjetij uskladila s pravnim redom Evropske unije in jo uveljavila z dnem dejanskega pristopa v EU

12. Pri usklajevanju se je navezovala na 3 direktive, in • sicer: • Direktiva Sveta 90/434-EGS o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitev, prenose sredstev in zamenjava kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic. • Direktiva Sveta 90/435-EGS- o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic • Direktiva 2003/49/ES o skupinskem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic.

13. Iz vsebine Direktiv izhaja predvsem skupno načelo, da davčni režim ne sme predstavljati ovir pri pretoku kapitala med članicami Evropske Unije. Direktive so bile vnesene v notranjo zakonodajo RS, že z Zakonom od dohodka pravnih oseb ZDDPO-1.

14. Zaradi globalizacije, vse večjega pretoka kapitala, • predvsem njegova mobilnost, tudi kot posledica razvoja • novih tehnologij, je bilo potrebno zakonodajo na področju • obdavčitev dohodka pravnih oseb prilagoditi novo nastalim • razmeram. Zraven tega pa je bilo potrebno upoštevati še • druge dejavnike, med njimi:

15. obvezo RS, da bo svojo zakonodajo uskladila s pravnim redom EU • nove rešitve na osnovi spoznanj pri izvajanju do tedaj veljavnega sistema • odprava ovir pri pretoku kapitala med članicami EU • vzpostaviti sistem odprave dvojnega obdavčevanja dohodka • ustvariti konkurenčno davčno okolje • ureditev poslovanja med povezanimi osebami /( transferne cene) • posebno obravnavanje posebnih davčnih zavezancev- zavarovalnice, pokojninski skladi • širše opredelitve davčnih zavezancev • inštitut tanke kapitalizacije- nepriznavanje dela obresti, če so izplačane posojilodajalcem, ki imajo sedež v davčnih oazah..

16. Prav iz teh razlogov je bil konec leta 2006 v sklopu davčnih • reform, sprejet Zakon od dohodka pravnih oseb ZDDPO-2 • objavljen v Uradnem listu RS štev. 117/2006. • Osnovni cilj tako na novo sprejetega zakonskega okvira je: • zagotoviti obdavčitev, ki bo zavezancem omogočala primerno motivacijo za vlaganje kapitala • odprava dvojne obdavčitve • odprava davčnih ovir za prost pretok kapitala med različnimi državami članicami EU • odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale skozi prakso. • pravna varnost davčnih zavezancev.

17. Zavezanci za davek • Zavezanec za davek od dohodka pravnih oseb pravna oseba domačega prava in tujega prava, pa tudi družba oziroma združenje oseb, ki vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec zakonu, ki ureja dohodnino. • Rezident(ka) Republike Slovenije je zavezan(a) za davek od vseh dohodkov, ki imajo vir v RS in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven- t.i. Svetovno načelo, ki pomeni, da morajo v davčni obračun vključiti vse dohodke, ki so jih dosegli kjerkoli v svetu. • Nerezident( ka) RS je zavezan za davek od dohodka, ki imajo svoj vir v Sloveniji t.i. Teritorialno načelo.

18. Nezavezanci • Republika Slovenija oziroma njeni organi in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb, zato davka ne obračunavajo in ga tudi ne plačujejo. • Poseben status pri tem ima Banka Slovenije, vendar davka od dohodka pravnih oseb ne izračunava, niti ga plačuje. • So pa ti davčni nezavezanci dolžni spoštovati določila ZDDPO-2, ki ureja davčne odtegljaje za obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji. Davčne odtegljaje po 70.členu ZDDPO- so dolžni obračunavati in plačevati, pod enakimi pravili kakor tisti, ki so davčni zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

19. Oprostitve • zavodi,društva, ustanove, verske skupnosti, politične stranke, zbornice in reprezentivni sindikati in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti, so davčni zavezanci po ZDDPO-2,, kar pomeni, da davčni obračun sestavljajo, vendar davka ne plačujejo, pod določenimi pogoji ( določa jih pravilo o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti). • Poseben položaj glede davka od dohodka pravnih oseb imajo tudi pokojninski skladi, investicijski skladi in zavarovalnice, ki izvajajo pokojninske načrte. Kot davčni zavezanci sicer ugotavljajo davčno osnovo in sestavljajo davčni obračun, vendar pa davka ne plačajo, ker je za te davčne zavezance predpisa stopnja davka 0%.

20. III. NOVOSTI IN SPREMEMBE ZDDPO-2

21. Z zakonom od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Istočasno pa se z njim v pravni red RS prenašajo direktive Evropske skupnosti, naštete v 1.členu ZDDPO-2. Poskušala sem zajeti predvsem tiste spremembe in novosti, ki (so) bistveno posegajo v področje obdavčitve dohodka pravnih oseb.

22. Na področju ugotavljanja vira dohodka • 13. odstavek 8.člena ZDDPO-2 prinaša novost, in sicer: dohodek od storitev vseh vrst, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%; pri tem pa to niso države članice EU imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ( slovensko pravno osebo) ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji ali jih je izplačal rezident ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji. • Na spletnih straneh Ministrstva za finance in DURS je objavljen seznam je objavljen seznam teh držav. Če bo podjetje iz države v kateri je stopnja davka nižja od 12,5% podjetju iz Slovenije zaračunala storitev, bo le-to ob plačilu dolžno od plačanega zneska obračunati davčni odtegljaj v višini 15%.( 70.člen ZDDPO-2)

23. Na področju oprostitev • 9.člen zavodi,društva, ustanove, verske skupnosti, politične stranke, zbornice in reprezenativni sindikati in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti, so davčni zavezanci po ZDDPO-2,, kar pomeni, da davčni obračun sestavljajo, vendar davka ne plačujejo, pod določenimi pogoji ( določa jih pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.

24. Odprava dvojne obdavčitev • 13. člen ZDDPO-odpravo dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve kar pomeni, da se prihodki in ali odhodki, ki so že bili vključeni v obdavčljivo osnovo v preteklih obdobjih ponovno ne vključujejo v davčno osnovo. Prav tako se iz davčne osnove izvzamejo prihodki izvirajoč iz preteklih davčnih obdobij, vendar le do višine davčno nepriznanih dohodkov v preteklih davčnih obdobjih. O takšnih prihodkih in odhodkih pa je davčni zavezanec dolžan voditi posebno evidenco, v skladu z zakonom. • Prevrednotenje terjatve po davku od dohodka pravnih oseb do 01.01.2007 ni bilo davčno priznano. V 2007 je bila takšna terjatev poplačana. Prihodek iz tega plačila se v skladu s določbo tega člena ne všteva v davčno osnovo.

25. Rezervacije • 20.člen-ZDDPO-2 prinaša novost glede rezervacij. Od 01.01.2007 se oblikovanje rezervacij prizna kot odhodek v višini 50% oblikovanih rezervacij, in sicer za tiste, ki jih kot rezervacije določa ZDDPO-2. To so rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljiv pogodb, za jubilejne nagrade, za pokojnine in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

26. Prevrednotenje • Novost je tudi glede prevrednotenje in odpis terjatev, finančnih naložb in dobrega imena ( 21.,22. in 23 čl. ZDDPO-2 ) odhodki iz naslova pred vrednotenja so na splošno davčno priznani, določene so delne omejitvami glede priznavanja odhodkov iz naslova prevrednotenj, in sicer prevrednotenje in odpis terjatev, finančnih naložb in dobrega imena.

27. Obresti od presežka posojil-tanka kapitalizacija • 32. člen kot odhodek se ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravicah, če ta posojila presegajo 4 kratnik zneska deleža tega delničarja oz. družbenika v kapitalu. • Zavezancu se prizna izvem 50% dobička iz davčne osnove, ki ga ustvari z odsvojitvijo lastniških deležev v družbi pod pogojem: da je bil zavezanec udeležen v kapitalu oz. pri upravljanju druge osebe, tako, da je bil imetnik deleža v višini najmanj 8%; traja čas udeležbe v kapitalu najmanj 6 mesecev in da je zavezanec v tem obdobju zaposloval nepretrgoma za poln delovni čas vsaj 1 osebo.( ne velja za dobiček v državah,kjer je stopnja davka 12,5%)

28. Amortizacija • 33.člen Amortizacija v obračunanem znesku metode enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju najvišjih predpisanih amortizacijskih stopenj. V primeru, da obračunana poslovna amortizacija preseže znesek, obračunan za davčne namene, se preseženi znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se amortizacija za davčne namene obračunava do dokončnega amortiziranja, odtujitve ali odprave OOS.

29. Plače in izplačila v zvezi z zaposlitvijo • 35.člen ZDDPO-2 plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo( regres, povračilo polnih stroškov in prehrane, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila( kilometrina) se priznajo kot davčni odhodek v obračunanem znesku. Uredba o povračilu stroškov za namene ZDDPO-2 se od 01.01.2007 ne uporablja več.

30. Davčne olajšave • sprememba je ta , da za 2007 in naprej ni več investicijsjkih olajšav za vlaganja v opremo in olajšave za zaposlovanje.

31. olajšave za raziskave in razvoj so naštete v 55.členu ZDDPO-2, neizkoriščen del davčne olajšave lahko zavezanec koristi v nadaljnjih petih letih. • ostaja olajšava za zaposlovanje invalidov • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju 57.člen-nova v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za vsak mesec izvajanja dela vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi; • ostaja olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje • olajšava za donacije-59.člen- 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja za v naravi ali v denarju dane donacije za humanitarne, zdravstvene, športne ipd.. namene, vendar le za izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU.

32. Zraven prej navedene davčne olajšave lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove še olajšavo v višini 0,2% obdavčenega prihodka za izplačila v denarju ali naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom ustanovljenim za vartsvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v janem interesu za te namene.-z neizkoriščenim delom lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih 3 letih.

33. LITERATURA IN VIRI

34. Zakon o javnih financah ( Ur.l. RS 79/99, • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Url. RS 40/04, 33/06-uradno prečiščeno besedilo • Zakon od dohodkov pravnih oseb Ur. l. RS 117/06 • Zakon o davčnem postopku Ur.l. RS 117/06 • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Ur.l. RS 60/07 • Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb Ur.l. RS 46/07 • Uredba o davčni regijski olajšavi za vlaganje v raziskave in razvoj ( ur.l. RS 110/07 • IKS- revija za računovodstvo in finance (2008) Ljubljana Zveza računovodij, finačnikov in revizorjev

35. Komentar ustave RS z urednikom Lovro Šturm (2002) Ljubljana, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije • Šinkovec, Janez (2004) Komentar Zakona o gospodarskih družbah s sodno prakso. Ljubljana, Založba Legat • http:/www.durs.gov.si