1 / 60

KONVENCIONALNA GORIVA Carlos Sousa AGENEAL, Local Energy Management Agency of Almada

KONVENCIONALNA GORIVA Carlos Sousa AGENEAL, Local Energy Management Agency of Almada. DIESEL SKI IN BENCINSKI MOTORJI. 4 taktni cikel Glavni sestavni deli Pomožni sistemi. SESANJE. Zrak vstopa v zgorevalni prostor. DIESEL 4 taktni cikel. KOMPRESIJA.

marcos
Download Presentation

KONVENCIONALNA GORIVA Carlos Sousa AGENEAL, Local Energy Management Agency of Almada

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KONVENCIONALNA GORIVACarlos SousaAGENEAL, Local Energy Management Agency of Almada

  2. DIESELSKI IN BENCINSKI MOTORJI 4 taktni cikel Glavni sestavni deli Pomožni sistemi

  3. SESANJE Zrak vstopa v zgorevalni prostor DIESEL 4 taktni cikel

  4. KOMPRESIJA Bat se pomika navzgor pri zaprtih ventilih in stiska zrak v cilindru Povečata se tlak in temperatura DIESEL 4 taktni cikel

  5. VBRIZG GORIVA Vbrizg goriva v cilinder pod visokim tlakom po kompresiji zraka DIESEL 4 taktni cikel

  6. EKSPANZIJA Gorivo ob stiku z zrakom zagori Mehansko delo motorja je proizvedeno DIESEL 4 taktni cikel

  7. IZPUH Po zgorevanju se vroči plini iztisnejo iz cilindra skozi izpušni(e) ventil(e) DIESEL 4 taktni cikel

  8. SESANJE KOMPRESIJA VBRIZG EKSPANZIJA IZPUH DIESEL 4 taktni cikel COMBUSTÃO

  9. ZMT SMT Kompresijsko razmerje =

  10. GLAVNI SESTAVNI DELI MOTORJA

  11. GLAVNI SESTAVNI DELI MOTORJA • Bat – prenaša gibanje na ojnico • Ojnica – prenaša gibanje na motorno gred • Motorna gred – spreminjapremogibanje vkrožno gibanje

  12. POMEMBNI POMOŽNI SISTEMI Krmiljenje (odpiranje / zapiranje ventilov) Sistem hlajenja (preprečuje pregrevanje sistema) Mazanje (zmanjšuje obrabo, čisti komponente, itd.) Gorivo (vnos goriva)

  13. DISTRIBUTION Dvojnaodmična gred v glavi, DOHC Stranska odmična gred

  14. Krmiljenje

  15. SISTEM HLAJENJA Naloge • Hlajenje delov motorja: • ohranja primerno delovno temperaturo motorja (npr. preprečije taljenje sestavnih delov) • ohranja fizikalne in kemične lastnosti mazalnega olja (pri povišani temperaturi izgubi mazalne lastnosti) • Oskrbuje s toploto za ogrevanje kabine vozila • Izboljšuje hladen zagon

  16. SISTEM HLAJENJA Vodna črpalka Termostat Hladilnik Ventilator Sistem ogrevanja

  17. SISTEM MAZANJA Nalog mazalnega olja je mnogo več kot le mazanje. Olje mora tudi imeti: • Visoko čistilno moč in moč raztapljanja • Visoko anti-oksidativno moč • Dobro hladilno sposobnost (prispeva k hlajenju motorja) • Dobro sposobnost nevtralizacije kislin • Ohraniti lastnosti pri temperaturnih spremembah (mrzlo in vroče)

  18. SISTEM MAZANJA

  19. SISTEM ZA GORIVO Naloge: • Dovod goriva v motor, ki se v cilindru pomeša z zrakom, izpari, zagori in izgori.

  20. SISTEM ZA GORIVO • Indirect injection • DIRECT INJECTION • Direct injection in the cylinders • Higher injection pressures • More expensive and demanding technology • Multiple jet injectors

  21. NEPOSREDNI VBRIZG vs. POSREDNI VBRIZG

  22. NEPOSREDNI VBRIZG vs. POSREDNI VBRIZG

  23. NEPOSREDEN VBRIZG

  24. NEPOSREDEN VBRIZG Squish and zavrtinči

  25. VRSTE SISTEMOV VBRIZGA • Radialna in vrstna tlačna črpalka • Šoba s črpalko • Skupni vod

  26. VRSTE SISTEMOV VBRIZGA • Vrstna visokotlačna črpalka 600...700 bar  1 000 bar pri ustju šobe

  27. VRSTE SISTEMOV VBRIZGA • Radialna visokotlačna črpalka 1 000 to 1 500 bar pri ustju šobe

  28. VRSTE SISTEMOV VBRIZGA Šoba s črpalko 2000 bar • Prednosti • Ni visokotlačnega razvoda • Višji tlak vbrizgavanja • Nižja poraba goriva • Večji momet in moč pri nižjih obratih motorja

  29. VRSTE SISTEMOV VBRIZGA Pressão máx. 1350 – 1500 bar Skupni vod 1 800  2 000 bar Prednosti • Boljši nadzor vbrizgavanja • Manjši hrup in vibracije • Ugodna poraba goriva • Ugoden navor in moč • Znižanje emisij polutantov

  30. ZAJEM PRI BENCINSKIH MOTORJIH • Bencinski motorji lahko zajamejo: • Mešanico goriva in zraka • Zrak, in neposredno vbrizgano gorivo v cilinder – motorji z neposrednim vbrizgom Source: Total

  31. TURBOPOLNILNIK • Naloga: Poveča razmerje moč/teža • Polnilnik poveča gostoto zraka pred vstopom v valje • Slabosti (glede na atmosferske motorje - “brez turbine”): • Višja zahtevnost in stroški • Višje fizikalne in toplotne obremenitve motorja • Prednosti: • Večji navor in moč • Nižja poraba goriva

  32. TURBOPOLNILNIK

  33. TURBOPOLNILNIK

  34. TURBOPOLNILNIK S spremenljivo geometrijo • Večji navor skozi celotne območje vrtljajev • Nižja poraba goriva • Več moči

  35. TURBOPOLNILNIK • VMESNI HLADILNIK hladilnik polnilnega zraka • Naloga: Povečati razmerje moč/teža • Ohladi zrak po kompresiji pred vstopom v valje: • Večja masa zraka v valjih • Več goriva • Večji navor • Večja moč

  36. NASTAJANJE IN NADZOR POLUTANTOV • Za zgorevanje v dieselskih motorjih je značilna visoka koncentracija kapljic goriva (slaba razpršenost/izparevanje goriva). • Glavni polutanti: • Trdni delci (PM) • Neizgoreli ogljikovodiki, HC • Ogljikov monoksid, CO • Dušikovi oksidi, NOx

  37. NASTAJANJE IN NADZOR POLUTANTOV • Nadzor emisij: • Povratek izpušnih plinov (Exhaust Gas Recirculation, EGR) • Filter trdnih delcev • Katalizator Katalizator

  38. NASTAJANJE IN NADZOR POLUTANTOV • Nadzor emisij: • Diesel: • Povratek izpušnih plinov, EGR (preprečuje nastanek NOx) • Filter trdnih delcev, aktivni in pasivni (PM) • Oksidacijski katalizatorji (HC and CO) • Selektivna katalitična redukcija, SCR (NOx into N2 and H2O) • Bencin: • 3-potnikatalizatorji • Oksidacijski katalizatorji(CO and HC into CO2 and H2O) • Redukcijski katalizatorji(NO into N2 and O2)

  39. Kvaliteta goriva, Diesel: • Diesel je derivat cetana (C10H22) • Cetansko število: Označuje višjo ali nižjo zmožnost samovžiga goriva ( hitrejši samovžig) • 15: Nizka zmožnost: isocetane • 100: Visoka zmožnost samovžiga: cetane • Spodnja meja zahtevanega cetanskega števila: 51 • Vsebnost žvepla: Manj kot 50 ppm  Gorivo z nizko vsebnostjo žvepla • Izključi emisije žveplovega dioksida (SO2) • Zniža emisije PM • Manj kot 10 pmm: Gorivo brez žvepla (od l. 2009)

  40. NASTAJANJE IN NADZOR POLUTANTOV

  41. Dieselsko osebno vozilo 2.5t (vrednosti v g/km) EVROPSKIEMISIJSKI STANDARDI

  42. ENERGETSKA UČINKOVITOST • NAVOR • Energija enega obrata motorja, ustavarjena iz zgorevanja goriva • [kg.m ali N.m]. • 1 kg.m=9.8 N.m • Višji kot jenavor, tem učinkovitejši je motor pri določenih obratih. • MOČ • Ustvarjena energije na enoto časa [W or KM]. • 1kW = 1,36 KM • 1 KM = 0,736 kW

  43. ENERGETSKA UČINKOVITOST • Krivulja navora • Kaže porazdelitev navora vzdolž celotnega območja vrtljajev, pripolni moči motorja. • Bil naj bi karseda raven, kar pomeni dobro odzivnost motorja pri vseh vrtljajih. • ONM x N.m (ali kg.m)

  44. ENERGETSKA UČINKOVITOST • Krivulja moči • Kaže porazdelitev moči vzdolž celotnega območja vrtljajev, pripolni moči motorja. • ONM x kW (or KM)

  45. ENERGETSKA UČINKOVITOST • Emisije CO2na liter: Bencinnekoliko manj kot diesel • Emisije CO2na km: Diesel porabi manj goriva... …oddajamanj CO2 • Energetska učinkovitost je funkcija kompresijskega razmerja • Dieselski motorji uporabljajo spremenljivo razmerje zrak gorivo • Bencinski motorji uporabljajo konstantno razmerja zrak gorivo (stehiometrično: 14.7 proti 1), ne glede na vrtljaje ali obremenitev • Dieselskimotorji imajo nedušeno sesanje in razmerja zrak-gorivo se lahko pri prostem teku spusti do 100 proti 1 in tako omogoča mnogo višjo učinkovitost pri delnih obremenitvah kot bencinski motorji

  46. Bencinski motorji SMT Teoretična učinkovitost motorja Dieselskimotorji Kompresijsko razmerje ENERGETSKA UČINKOVITOST

More Related