1 / 112

7. POGLAVJE:

7. POGLAVJE:. Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci. 7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE.

makana
Download Presentation

7. POGLAVJE:

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. 7. POGLAVJE: Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci

  2. 7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE 1. Podjetja proizvajajo standardizirane proizvode.2. Podjetja na oblikovanje cen nimajo vpliva.3. Proizvodni dejavniki so dolgoročno popolnoma mobilni.4. Podjetje in potrošniki so popolnoma informirani. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  3. cena cena obseg proizvodnje količina 7.2 FUNKCIJE CELOTNEGA, POVPREČNEGA IN MEJNEGA PRIHODKA ZA POPOLNEGA KONK. Krivulja povpraševanja za popolnega konkurenta in posamezno gospodarsko panogo d D C 4 B 100 100.000 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  4. celotni prihodki 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje Funkcija celotnega prihodka TR φ TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  5. MR = TRn - TRn-1 == (P * Qn) - (P * Qn-1) = P (Qn - Qn-1) = P * 1 = PAR = TR/Q = P * Q/Q = P TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  6. cena 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje Krivulja mejnega in povprečnega prihodka P = MR = AR TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  7. 7.3 FUNKCIJI KRATKOROČNE PONUDBE POPOLNEGA KONK. IN KRATKOROČNE PONUDBE PANOGE Potrebni pogoji za kratkoročno doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta - podatki - grafično - analitično TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  8. Kratkoročni prihodek in stroški podjetja TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  9. Podjetje doseže največji dobiček, če proizvaja osem ali devet enot proizvoda. Razlika med celotnim dohodkom in celotnimi stroški pri teh dveh količinah proizvodnje je največja. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  10. prihodki, stroški dobiček 600 500 400 300 200 100 0 150 100 50 0 -50 TR A TC B Π 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 obseg proizvodnje obseg proizvodnje Največji kratkoročni dobiček podjetja TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  11. MR = MCPodatki kažejo, da podjetje izpolnjuje ta pogoj, če proizvaja obseg proizvodnje 9. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  12. Pogoj za doseganje optimalnega obsega proizvodnje izpeljemo tudi analitično.Dobiček zapišemo kot: = TR - TC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  13. če to funkcijo odvajamo glede na količino in odvod izenačimo z nič, kar je pogoj prvega reda, da funkcija doseže maksimum, dobimo:d/dQ = (dTR/dQ) - (dTC/dQ) = 0MR = MC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  14. Ta pogoj velja za vsa podjetja, ki maksimizirajo dobiček, ne glede na to, ali so popolni konkurenti ali ne. Ker pa je v popolni konkurenci mejni prihodek enak ceni proizvoda, pogoj za popolnokonkurenčna podjetja zapišemo kot:P = MC TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  15. Podjetje, ki želi doseči maksimalni dobiček ali pa minimalno izgubo, mora zadovoljiti ta pogoj. Če ga ne izpolni, dobiček ni največji in morebitna izguba ni najmanjša. Vsak drug obseg proizvodnje bi zmanjšal dobiček ali povečal izgubo. Zato ta pogoj imenujemo tudi POTREBNI POGOJ za doseganje optimalega položaja popolnega konkurenta. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  16. ZADOSTNI POGOJza doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta pa je: P  ATCmin TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  17. S cena cena MC ATC AVC R C P B D količina obseg proizvodnje Konkurenčno podjetje ustvarja dobiček D A 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  18. S cena cena MC ATC AVC R P B D obseg proizvodnje količina Podjetje ne proizvaja niti z dobičkom niti z izgubo A 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  19. S cena cena MC ATC AVC B R C P F D količina obseg proizvodnje Podjetje dosega minimalno izgubo A D E 0 0 Q0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  20. MC ATC AVC Krivulja kratkoročne ponudbe konkurenčnega podjetja cena P2 P1 P=AVCmin Q1 Q2 obseg proizvodnje TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  21. cena MC1 MC2 MC3 S količina 10 21 5 2 15 8 4 7 Krivulja kratkoročne ponudbe panoge P2 P1 P3 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  22. 7.4. FUNKCIJA DOLGOROČNE PONUDBE POPOLNEGA KONK. IN FUNKCIJA DOLG. PONUDBE PANOGE Dolgoročno ravnotežje popolnega konkurentain funkcija dolgoročne ponudbe popolnega konkurenta TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  23. Dolgoročno lahko podjetje spreminja vse proizvodne dejavnike, skupaj z velikostjo proizvodnega obrata. Lahko se odloči, da bo zapustilo panogo (izstop iz panoge) ali pa bo začelo proizvodnjo novega proizvoda (vstop v panogo). Na konkurenčnem trgu sta vstop podjetij v panogo in izstop podjetij iz nje popolnoma prosta. Ni naravnih ali umetnih ovir(zakonodaja). TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  24. LMC LAC cena SMC SAC P=MR 40 30 E A B obseg proizvodnje Krivulja dolgoročne ponudbe podjetja C G Q1 Q3 Q3 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  25. Eden izmed oportunitetnih stroškov je tudi strošek kapitala, torej donos na vloženi kapital, ki bi ga lastnik kapitala dobil, če bi kapital vložil v kakšno drugo dejavnost. Če podjetje dolgoročno preseže pozitivni ekonomski dobiček, to pomeni, da pokriva vse eksplicitne in implicitne stroške (tudi oportunitetne stroške kapitala) in ima poleg tega še presežek. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  26. S3 S2 S1 cena cena LMC P1 P2 LAC A D količina obseg proizvodnje Q0 Q1 Q2 Dolgoročno konkurenčno ravnotežje podjetja 0 0 TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  27. Podjetje, ki ne doseže niti dobička niti izgube (pravimo, da gre za NIČELNO TOČKO DOBIČKA), pa realizira povprečni donos na kapital, ki je enak oportunitetnim stroškom kapitala. Zato pri tem donosu na kapital ne izstopi iz panoge, čeprav si seveda želi doseči pozitivni ekonomski dobiček. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  28. III. del: BLIŽE K REALNOSTI. POPOLNA KONKURENCA IN DRUGE TRŽNE STRUKTURE 8. Neoklasično podjetje, cilji in vrste podjetij v tržnem gospodarstvu 9. Monopol 10. Monopolistična konkurenca, oligopol in kartel TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  29. 11. Trgi proizvodnih dejavnikov: delo 12. Kapital in zemlja. Vključevanje tveganja v ekonomsko dogajanje TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  30. 8. POGLAVJE: Neoklasično podjetje, cilji in vrste podjetij v tržnem gospodarstvu

  31. 8.1. NEOKLASIČNO PODJETJE V modelu neoklasične ekonomije so podjetja agenti družbe, ki spreminjajo proizvodne dejavnike v proizvode in delujejo za lasten račun zaradi doseganja največjega dobička. Na konkurenčnem trgu nabavljajo proizvodne dejavnike po konkurenčnih cenah in jih pri omejitvah, ki jim pomeni produkcijska funkcija (Q = f(K,L,Z…), spreminjajo v proizvode. Racionalnost obnašanja jih sili, da za vsak možni obseg izberejo kombinacijo proizvodnih dejavnikov, ki omogoča ta obseg proizvesti z minimalnimi stroški. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  32. Zakaj se ljudje sploh organizirajo v podjetja?Neoklasična teorija ponuja dva odgovora:- da bi izkoristili prednost timske proizvodnje;- da bi zmanjšali pogodbene stroške TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  33. Podjetnik, lastnik podjetja, manager Dejansko je “podjetje” abstraktni pojem. Ljudje se v resnici lahko pogajajo le z drugimi ljudmi, ne s podjetjem. Zato mora imeti določena skupina ljudi, imenujemo jo “management”, pooblastilo, da deluje v imenu tega abstraktnega podjetja. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  34. MANAGEMENT je lahko kar lastnik(i) podjetja, ki po izplačilu vseh pogodbenih zneskov zadrži ostali del dohodka kot nagrado za svojo dejavnost. Pojav velikih podjetij (korporacij) pa tudi na tem področju pripelje do delitve dela. Management postane sam objekt delitve dela, z jasno nalogo, da v imenu lastnikov sklepa pogodbe z drugimi nosilci proizvodnih dejavnikov, ki jih podjetje potrebuje. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  35. Če management in lastnik podjetja nista isti osebi, pride do ločitve njunih funkcij.LASTNIK PODJETJA nadzira porabo sredstev (alokacijo sredstev) in nosi tveganje ter s tem izvaja podjetniško funkcijo.MANAGER usklajuje različne aktivnosti v podjetju in v okviru dane alokacije sredstev zagotavlja, da je učinek (dobiček podjetja) največji. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  36. V neoklasični teoriji so managerji AGENTI, ki delujejo v korist lastnikov podjetja (PRINCIPLES). Lastnik(i) podjetja jih pooblastijo, da s sredstvi podjetja gospodarijo smotrno in jih v zameno za njihovo lojalnost ustrezno nagradijo. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  37. POGODBE urejujejo dolžnosti zaposlenih in nagrajevanje za opravljene dolžnosti, ki je določeno z delovanjem trga dela. Za neoklasično podjetje je torej značilna organizacija s hierarhičnim nadzorom in tržno določenimi razmerji med dohodki zaposlenih. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  38. 8.2. ALI JE DOBIČEK CILJ PODJETIJ V RAZVITEM TRŽNEM GOSPODARSTVU? Splošni argument za veljavnost dobička kot funkcije cilja podjetij v razvitem tržnem gospodarstvu TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  39. V razpravi so se oblikovali različni ugovori proti dobičku kot ciljni funkciji podjetja. Po mnenju nekaterih je predpostavka o večjem dobičku kot funkciji cilja podjetja preveč enostavna. Drugi menijo, da obstajajo alternativne razlage o obnašanju podjetij, ki bolje pojasnjujejo stvarno delovanje podjetij kot razlaga o največjem dobičku kot cilju podjetij. Tretje stališče pravi, da v dejanskem življenju podjetja nimajo dovolj informacij, da bi sprejemala odločitve po načelih, ki smo jih razvili v prejšnjih poglavjih. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  40. Ker prvo stališče za oblikovanje ekonomske teorije nima prave veljave, saj je treba v ekonomski teoriji upoštevati enostavne ideje, in ker bomo o alternativnih razlagah obnašanja podjetij spregovorili nekoliko kasneje, bomo v tej točki prikazali splošni argument, zakaj naj bi se podjetja v konkurenčnem gospodarstvu zavzemala za največji možni dobiček.Ta argument imenujemo “ARGUMENT PREŽIVETJA”. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  41. V svetu konkurence nastopajo podjetja, ki bolj upoštevajo načelo največjega dobička, in podjetja, ki tega načela ne upoštevajo v tolikšni meri. Prva skupina podjetij bo dosegla večji presežek in bo zaradi tega rasla hitreje. Druga skupina podjetij se bo stavila v rasti in podjetja bodo verjetno propadla. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  42. V dolgem obdobju se bodo podjetja raje ravnala po načelu največjega dobička, kot da bi propadla. K temu jih navaja tudi dejstvo, da zunanji partnerji (banke, zavarovalnice...) raje sodelujejo z zdravimi podjetji kot pa s podjetji, ki so na robu propada. Ker manj uspešnim podjetjem grozi, da bodo likvidirana ali pa jih bodo odkupila bolj uspešna podjetja, in ker lastniki kapitala pogosto nagrajujejo managerje glede na višino ustvarjenega dobička, managerji upoštevajo načelo večjega dobička tudi zaradi osebnih razlogov. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  43. S tega vidika je predpostavko o doseganju čim večjega dobička mogoče vzeti za preprosto izhodišče v preučevanju obnašanja podjetij. Podjetja, ki se obdržijo v konkurenci dalj časa, dobičku prav gotovo posvečajo ustrezno pozornost. Za razumevanje kompleksnosti realnega sveta pa je treba upoštevati še druga spoznanja. K nekaterim od njih se obračamo v naslednji točki. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  44. Alternativni modeli funkcije cilja podjetja v razvitem tržnem gospodarstvu Različni modeli funkcije cilja podjetja se pojavljajo predvsem v zvezi z OBNAŠANJEM VEČJIH PODJETIJ. Tradicionalno gledanje na podjetje poudarja posameznega podjetnika (lastnika), ki sprejema ključne odločitve v podjetju. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  45. Vendar pa v večjih podjetjih (korporacijah) ni več enega samega lastnika. Obstaja več ravni odločanja. V odločanje je vključeno večje število ljudi, zato so sprejete odločitve pogosto rezultat političnega procesa odločanja med različnimi skupinami ljudi v podjetju. V ekonomski literaturi so se pojavile štiri razlage, kakšna naj bi bila funkcija cilja v teh razmerah. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  46. Po prvi razlagi podjetja raje uresničujejo cilj “zadovoljive” višine dobička kot pa največjega dobička. Podjetja naj se ne bi ravnala po načelu največjega dobička, saj za to nimajo ustrezne informacijske baze, pa tudi sprejemanje odločitev bi bilo preveč zapleteno, če bi dosledno upoštevali vsa pravila odločanja. Za svoj cilj zato raje postavijo doseganje zadovoljive višine dobičlka. Če jih zunanje okoliščine prisilijo k ukrepanju, lahko svojo uspešnost z znižanjem stroškov bistveno povečajo. V “normalnih” razmerah si privoščijo nekaj rezerve in se ne ravnajo po modelu najmanjših stroškov, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  47. Druga razlaga se opira na stališče, da prihaja v večjih podjetjih do spopada med interesi lastnikov podjetja in managerji, saj lastniki podjetja–delničarji-nimajo vpogleda v delovanje podjetij. Namesto da bi managerji sprejemali odločitve, ki bi zastopale težnje lastnikov podjetja po največjem dobičku, skrbijo predvsem za svoje lastne interese, kot so visoke plače, luksuzna oprema in oblikovanje podjetniške birokracije. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  48. Naslednja razlaga je izpeljana iz vsakdanjega obnašanja podjetij. Po tej razlagi podjetja uresničujejo cilj največje prodaje, in ne cilja največjega dobička. Ta razlaga ne zanemaraja dobička: podjetje naj bi postavilo neko želeno stopnjo dobička in glede na to stopnjo dobička sprejemalo odločitve, ki bi omogočile večjo prodajo. Učinek managerjev naj bi namreč merili po doseženi prodaji, saj je za zunanje partnerje velikost tržnega deleža pomemben kazalec stabilnosti podjetja. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  49. Avtor zadnje, četrte razlage je J. Galbraith, ki v svojem znamenitem delu Nova industrijska država zastopa stališče, da velika podjetja upravlja “tehnostruktura” - to je ekspertna skupina managerjev, inženirjev in tehnikov. V njihovih odločitvah je skrita skrb za dolgoročni obstoj korporacije. Tehnostrukturo zanima RAST KORPORACIJE, čeprav se zaradi tega zmanjša njen dobiček. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

  50. ZASEBNO PODJETJELastnik zasebnega podjetja je posameznik, ki upravlja, vodi in izvaja gospodarsko dejavnost. V eni osebi združuje funkcijo podjetnika, managerja in izvajalca. Za poslovanje podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem. 8.3. VRSTE PODJETIJ V RAZVITEM TRŽNEM GOSP. TEMELJI EKONOMSKE ANALIZE

More Related