1 / 38

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 4.11.2010. Uvodno. Je plod zapolnjevanja vrzeli med osebnimi družbami in d.d.

mai
Download Presentation

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 4.11.2010

  2. Uvodno • Je plod zapolnjevanja vrzeli med osebnimi družbami in d.d. • Poznajo jo vse kontinentalne evropske države – zgled nemška ureditev (kjer se prvič uzakoni v letu 1892) in je posrečena združitev pozitivnih lastnosti osebnih in kapitalskih družb. • Je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. • Je pravna oseba, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem, družbeniki pa načeloma za njene obveznosti ne odgovarjajo. • Velik praktičen pomen: največje število gospodarskih družb so prav d.o.o.

  3. Ustanovitev • D.o.o. se ustanovi z družbeno pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu (fizična ali elektronska oblika) • Družbeno pogodbo morajo podpisati vsi družbeniki (točka VEM – vsi družbeniki fizično, če elektronsko: overjeni podpisi, če pa v elektronski obliki in po e-pošti potem pa z varnim elektronskim podpisom) • Družbena pogodba je organizacijska pogodba: ureja pravice in obveznosti med družbeniki in predstavlja temeljni normativni akt organiziranosti.

  4. Obvezne sestavine družbene pogodbe • -Družbena pogodba mora vsebovati (po ZGD): • Navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika; firmo, sedež in dejavnost družbe; navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež; čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas; obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in obveznosti družbe do družbenikov. • Če se osnovni kapital ali njegov del izroči kot stvarni vložek, se morajo v družbeni pogodbi ali prilogi, ki je njen sestavni del, navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej, znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek, in družbenik, ki je stvarni vložek prispeval.

  5. Sprememba družbene pogodbe • -Kasneje lahko pogodbo spremenite in zanjo rabite soglasje tričetrtinske večine glasov. • -Večinsko soglasje pa boste rabili takrat kadar z spremembo pogodbe povečujete obveznosti družbenikov do družbe. • -Sklep o spremembi družbene pogodbe mora potrditi notar (razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti)! • -Poslovodja mora spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v sodni register. • -Sprememba začne veljati z dnem vpisa v sodni register!

  6. Ustanovitelji • -Ustanovitelji d.o.o. so lahko fizične ali pravne osebe, ki postanejo z ustanovitvijo družbe njeni družbeniki. • -Ustanovitelj je lahko eden ali jih je lahko tudi več, vendar ne več kot 50. • -D.o.o. lahko ima več kot 50 ustanoviteljev samo, če to dovoli minister pristojen za gospodarstvo.

  7. Osnovni kapital • -Osnovni kapital mora znašati najmanj 7.500 EUR, lahko pa je z družbeno pogodbo določen tudi višji znesek. • -ZGD pri tem zelo strog: načelo zagotovitve osnovnega kapitala in načelo ohranjanja osnovnega kapitala. • -Z družbeno pogodbo določen osnovni kapital pa se lahko spremeni bodisi s povečanjem bodisi s pomanjšanjem (a ne pod 7.500 EUR).

  8. Osnovni vložek • -Osnovni kapital d.o.o. sestavljajo osnovni vložki družbenikov. • -Osnovni kapital se torej zagotovi s prispevanjem osnovnih vložkov, ki mora znašati najmanj 50 EUR in je lahko zagotovljen v denarju (denarni osnovni vložek) ali kot stvarni vložek. • -Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine ali nepremičnine, pravice ali podjetje ali deli podjetja. Stvarni vložek pa mora biti v celoti izročen pred vložitvijo prijave za vpis v sodni register. • -Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko plačati v denarju.

  9. Osnovni vložek • -Družbeniki morajo tudi sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih (v njem se navedejo predmeti, dokazna dejstva o vrednosti in obremenitve stvarnega vložka). • -D.o.o. se lahko v celoti ustanovi z stvarnimi vložki. Če pa se dajejo tudi denarni vložki, potem mora biti najmanj 25% vplačanih pred prijavo za vpis v sodni register, pri čemer pa mora vrednost vseh denarnih vložkov znašati najmanj 7.500 EUR – ustanovitev d.o.o. z minimalnim osnovnim kapitalom torej pomeni, da morajo biti denarni vložki vplačani v celoti pred vložitvijo prijave za vpis v register. • -Oprostitev vplačila osnovnega vložka s strani družbe ni možna, prav tako družbenik ne more pobotati neke svoje terjatve z zahtevkom za vplačilo osnovnega vložka. Oprostitev je možna samo z zmanjšanjem osnovnega kapitala za znesek ki je sorazmeren zmanjšanemu osnovnemu kapitalu.

  10. Kaducitetni postopek • -Kaj pa če vi kot družbenik ne vplačate pravočasno vašega manjkajočega dela/ali celote osnovnega vložka? • -Zamudne obresti od prvega dne zamude dalje! • -Družba lahko pošlje pisni poziv, da v roku (ne krajšem kot 1 mesec) izpolnite svojo obveznost. Če po preteku roka ne izpolnite preide vaš poslovni delež v celoti, vključno z že opravljenimi delnimi vplačili na družbo –izključitev družbenika. • -Vendar ste še vedno odgovorni za plačilo neplačanega zneska in morebitno s tem povezano škodo (+predniki – prejšnji imetniki poslovnega deleža).

  11. ….kaducitetni postopek… • -Če izključeni družbenik nato le vplača preide poslovni delež spet nanj (enako velja za njegove prednike). • -Vendar POZOR! Družba takšnega, necelostno vplačanega vložka, ne more obdržati (kot lastne vložke lahko pridobiva samo tiste, ki so v celoti vplačani) in ima dve možnosti: • Če osnovnega vložka ne vplačajo niti družbenikovi predniki lahko družba zamudnikov delež proda na javni dražbi; • Če tudi tu ni uspeha, pa ga morajo vplačati drugi družbeniki sorazmerno z velikostjo svojih poslovnih deležev.

  12. Ustanovitveni stroški • -notarski, odvetniški, revizijski, sodne takse itd. • -Kdo nosi te stroške? Družba ali ustanovitelji? • -Ustanovitvene stroške krijejo predhodno ustanovitelji sami – vsak sorazmerno z višino svojega osnovnega vložka (razen če se dogovorijo drugače). • -Ko družbeniki poravnajo stroške lahko pri tem tudi ostane, lahko pa družbeniki sklenejo, da se jim stroški ustanovitve vrnejo – vendar ne na račun osnovnega kapitala, ampak samo iz prihodnjih dobičkov, ki jih ustvari družba.

  13. Odgovornost ob ustanovitvi • -Družbeniki so solidarno odgovorni za škodo, ki je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi neizročitve ali napačne izročitve stvarnih vložkov, previsoke ocenitve teh vložkov ali kakršnega drugega škodljivega ravnanja ob ustanovitvi. • -Družba se takemu zahtevku ne more odpovedati.

  14. Vpis v sodni register • -D.o.o. nastane kot pravna oseba z vpisom v sodni register. • -Prijavo za vpis vloži poslovodja, ki je predhodno imenovan s strani družbenikov neposredno pri registrskem organu (krajevno pristojno okrožno sodišče, ki vodi sodni register ali točka VEM). • -Prijavi moramo predložiti: izvirnik ali overjeni prepis družbene pogodbe, seznam družbenikov in navedbo osnovnih vložkov, poročilo o stvarnih vložkih, potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga in poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov. • -Sodišče lahko zavrne vpis v sodni register če meni da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka za katerega je dan stvarni vložek.

  15. Poslovni delež • -Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. • -Primer: d.o.o. z dvema družbenikoma – družbenik A v osnovni kapital (7.500 EUR) prispeva 750 EUR, potem je njegov poslovni delež 10%, delež družbenika B pa 90%. • -Glede na ta procent se potem ravna višina udeležbe pri delitvi dobička in glasovalna moč. Zakon tudi določa da vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega vložka daje družbeniku en glas (izjema se določi z družbeno pogodbo). Družbena pogodba lahko tudi določi način delitve dobička, ki ni sorazmeren z višino poslovnih deležev – disproporcionalna premoženjska in upravljalska upravičenja.

  16. Poslovni delež… • -Definiramo ga kot skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka. • -Poslovni delež se lahko proda, podari, zastavi, deduje itd., vendar pozor! Če želite svoj poslovni delež prodati, ga morate najprej ponuditi ostalim družbenikom, šele če ga ti nočejo, ga lahko prodate pod enakimi pogoji tretjim osebam – predkupna pravica družbenikov! • -Pisno obvestilo in poziv za sporočitev pripravljenosti za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. • -Ali se da tej pravici izogniti?

  17. ….poslovni delež… • -Seveda! Z družbeno pogodbo se lahko takšna predkupna pravica izključi (ali obratno in se določi da prodaja tretjim osebam brez soglasja ostalih družbenikov ni možna). • -Še več, z družbeno pogodbo je mogoče določiti, da je za takšno prodajo potrebno tudi soglasje same družbe – vinkulirani poslovni delež. • -Za samo odsvojitev je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. • -Možna je tudi odsvojitev samo dela poslovnega deleža, s čimer nastane nov in samostojen poslovni delež. Na kaj moramo paziti? Ga je možno preprečiti? • -Razen tega se lahko poslovni delež deli še z dedovanjem in razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev.

  18. Pravice in obveznosti družbenikov • -Premoženjske: pravica do udeležbe pri delitvi dobička, pravica do dela preostanka likvidacijske mase, pravica do odsvojitve in dedovanja poslovnega deleža, prednostna pravica pri povečanju osnovnega kapitala z vložki, ter predkupna pravica pri odsvojitvi poslovnega deleža. • -Upravljalske pravice: pravica do udeležbe na skupščini družbenikov in pravica do glasovanja, pravica do informacij in vpogleda, pravica do izpodbijanja sklepov družbenikov, actio pro socio, pravica do tožbe zaradi prenehanja družbe, poleg tega še pravica do izstopa iz družbe in pravica zahteva izključitev drugega družbenika iz družbe (določeni z zakonom). • -Najpomembnejši članski obveznosti: vplačilo osnovnega vložka in dolžnost lojalnosti. • -Stranske obveznosti – predvidene z družbeno pogodbo.

  19. Posebne pravice • -Dajejo družbeniku prednostno upravičenje pred ostalimi družbeniki, ustanovijo pa se lahko samo z družbeno pogodbo. • -Predvsem pravica do prednostne dividende ali do višjega deleža pri poplačilu iz likvidacijske mase. • -Poleg tega pa še: pravica do nakupa proizvodov ali oprave storitev družbe po ugodnejši ceni, pravica d pridobitve poslovnega deleža drugega družbenika, pravica do močnejše glasovalne pravice, pravico do veta in pravica do soglasja na sklepe družbenikov, dajanje obvezujočih navodil poslovodji, pravica do članstva v nadzornem svetu, pravica do opravljanja funkcije poslovodje in pravica imenovati poslovodjo.

  20. Pravica do informacij in vpogleda • -Poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. • -Družbenik lahko kadarkoli vpogleda v poslovno dokumentacijo in kadarkoli zahteva informacije o zadevah družbe. • -Ali lahko zavrnemo vpogled?

  21. Actio pro socio • -Tožbe v imenu in za račun družbe vlaga poslovodja kot njen zakoniti zastopnik. • -Če družba toži poslovodjo (zaradi povračila škode) potem pa o začetku postopka odločijo družbeniki, ki določijo osebo, ki bo pred sodiščem nastopala kot pooblaščenec družbe. • -Tožbo lahko vloži tudi posamezen družbenik v svojem imenu in za račun družbe. • -Tožbo je možno vložiti tudi zoper posameznega družbenika, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. • -Stroške postopka krije družba.

  22. Manjšinjske pravice • -Pravica do vložitve tožbe zaradi prenehanja družbe • -Pravica zahtevati sklic skupščine ali uvrstitev določene zadeve na dnevni red skupščine • -Pravica predlagati imenovanje likvidacijskega upravitelja v kolikor za to obstajajo utemeljeni razlogi (1/20 osnovnega kapitala)

  23. Tožba zaradi prenehanja družbe • -Je pravica družbenika čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, da s tožbo zahteva da sodišče odloči o prenehanju družbe. • -Obstoj utemeljenih razlogov (npr. če ni mogoče doseči ciljev družbe).

  24. Pravica zahtevati sklic skupščine ali uvrstitev določene zadeve na dnevni red skupščine • -Skupščino družbenikov praviloma skliče poslovodja, vendar lahko družbeniki katerih poslovni delež predstavljajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala pravico zahtevati sklic skupščine. • -Če zahteva ni sprejeta, lahko manjšinski delničarji sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red (pri tem ni potrebno vlagati posebne tožbe).

  25. Izstop in izključitev iz družbe • -Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe. • -Ne glede na pogodbo, pa lahko družbenik zaradi utemeljenih razlogov s tožbo zahteva svoj izstop ali izključitev drugega družbenika. • -Pogodbeni ali sodni izstop/izključitev.

  26. Tožba za izstop ali izključitev • -Vsak družbenik lahko s tožbo zahteva svoj izstop ali izključitev drugega družbenika, vendar le če so podani utemeljeni razlogi - tzv. sodni izstop ali izključitev. • -Utemeljeni razlogi za izstop: kadar družbeniku drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. • Utemeljeni razlogi za izključitev: drugi družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če en sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če grobo krši pogodbo.

  27. Pravne posledice izstopa/izključitve • -posledica je prenehanje poslovnega deleža. • -drugi družbeniki morajo v 3 mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika bodisi sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala (enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki preneha), ali pa v sorazmerju s svojimi prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje osnovne vložke tako, da je višina o.k. enaka višini o.k. pred prenehanjem poslovnega deleža. • -Izključeni/izstopljeni družbenik imata pravico od družbe zahtevati izplačilo ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža (po stanju ob izstopu/izključitvi). Izplačilo najkasneje v 3 letih (izstop) ali v 6 letih (izključitev), oboje z obrestmi po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.

  28. Organi družbe • -Še vedno fleksibilna organizacijska oblika. • -Družbeniki (oblikovanje obče volje) skupščina družbenikov • -En ali več poslovodij, ki vodijo posle in zastopajo družbo • -Nadzorni svet pri d.o.o. ni obvezen organ – družba ga lahko ima, ni pa to nujno.

  29. Družbeniki – skupščina družbenikov • -Hierarhično najvišji organ d.o.o., odloča tudi o vprašanji vodenja poslov in daje poslovodji v zvezi s tem obvezujoča navodila. • -Družbeniki imajo po ZGD izključno pristojnost za odločanje: o spremembi družbene pogodbe (vključno s povečanjem ali zmanjšanjem o.k.); o vplačilu naknadnih vplačil; o prenehanju družbe in imenovanju ter odpoklicu likvidacijskih upraviteljev; o formalnih in materialnih statusnih preoblikovanjih. • -Poleg tega pa še: sprejetje letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi bilančnega dobička; o zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; o vračanju naknadnih vplačil; o delitvi in prenehanju poslovnih deležev; o postavitvi in odpoklicu poslovodij; o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodja; o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; uveljavljanje zahtevkov proti poslovodjem…

  30. …družbeniki… • -Družbeniki lahko odločajo na skupščini ali izven nje (soglasje vseh v pisni obliki). • -Skupščino družbenikov praviloma skliče poslovodja (lahko se s pogodbo določi, da jo skliče nadzorni svet, če ga družba ima ali pa samo en izmed družbenikov). Ta pravica se poslovodji lahko tudi odvzame. • -Odloča lahko tudi brez formalnega sklica, vendar morajo biti navzoči vsi družbeniki. • -Skliče se s priporočilnim pismom najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine (naveden mora biti dnevni red skupščine). • -Dovoljena tudi naknadna dopolnitev dnevnega reda (vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine + obvestilo s priporočenim pismom).

  31. Sprejemanje sklepov • -Družbeniki sprejemajo odločitve s sklepom, ki je izjava volje družbenikov kot organa, s katero se odloči o zadevah družbe, in sicer z glasovanjem. • -Glasovanje se udeležijo samo navzoči družbeniki. • -Skupščina sprejema sklepe takrat ko je na njen navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov (lahko pa se določi tudi naknadni dan zasedanja za primer nesklepčnosti – to kvorum ne velja). • -Sklep je sprejet, če je bila zanj navadna večina oddanih glasov (vzdržani glasovi ne štejejo). • -Glasovi se ne določajo po glavi ampak glede na višino kapitalske udeležbe. • -Kvalificirana ¾ večina le za spremembo pogodbe, prenehanje družbe, formalna in statusnopravna preoblikovanja, sklenitev podjetniških pogodb.

  32. Poslovodja • -Poslovodja je pri d.o.o. obvezen organ (brez njega družba ni poslovno sposobna). Ne moreta ga nadomestiti niti prokurist niti poslovni pooblaščenec. • -Temeljna funkcija je vodenje poslov, vključno z zastopanjem družbe navzven. • -Posamično in skupno poslovodenje. • -O imenovanju poslovodje odloča nadzorni svet (če ga družba ima) oziroma družbeniki z družbeno pogodbo ali posebnim sklepom.

  33. …poslovodja… • -Odpoklic je možen kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas in ne glede na to, ali za odpoklic obstaja utemeljen razlog ali ne. • -Poslovodja je profesionalna oseba, zato mora pri poslovanju in izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih in običajih stroke. Ravnanje v nasprotju s temi standardi je lahko krivdno in prtipravno. • -Imeti mora znanja in sposobnosti, ki so potrebne, glede na velikost in strukturo podjetja in glede na pravni položaj. • -Odgovornosti za škodo se lahko razbremeni, če dokaže, da je vestno in pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti, oziroma ravnal v skladu s standardom skrbnosti.

  34. Nadzorni svet • -Nadzorni svet je organ družbe katerega namen je kontrola poslovodenja v interesu družbenikov. • -Lahko tudi zastopa družbo nasproti poslovodji, ima pristojnosti v zvezi z letnim poročilom, sodelovanje pri pomembnejših pravnih poslih v obliki soglasja. • -Je kolegialni organ, in mora imeti vsaj tri člane, ki so lahko le fizične osebe. • -Za izvrševanje nalog je pristojen le nadzorni svet kot organ in ne morebiti vsak posamezni član nadzornega sveta. Posamezni član nima pooblastil zahtevati npr. informacije od poslovodje itd.

  35. …nadzorni svet… • -Je fakultativni organ, če se družbeniki zanj odločijo morajo to narediti v družbeni pogodbi in tudi definirati njegove pristojnosti, število članov, organizacijo dela, imenovanje in odpoklic njegovih članov itd. • -Če člani nadzornega sveta prekršijo svoje dolžnosti so nasproti družbi solidarno odgovorni za nastalo škodo. Člani nadzornega sveta so profesionalne osebe, ki morajo ravnati z večjo skrbnostjo, torej po pravilih stroke. • -Tudi za njih naj bi veljalo, da imajo ustrezna strokovna znanja, ki so nujno potrebna za učinkovito opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe.

  36. Ostali organi • -D.o.o. ima lahko še druge fakultativne organe kot so upravni odbor, različni sveti, ali odbori družbenikov ali pa celo družinski sveti. • -Ti organi imajo različne funkcije, predvsem pa so svetovalne narave. • -Hkrati se lahko na njih prenesejo nekatere naloge s področja vodenja poslov, dajanja soglasij k določenim poslom ali soodločanje o temeljnih vprašanjih družbe…

  37. Lastni poslovni deleži • -Pri d.o.o. je pridobivanje lastnih poslovnih deležev načeloma dopustno. • -Vendar pa d.o.o. ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, zmeraj mora imeti vsaj enega družbenika. • -Družba lahko pridobiva le tiste poslovne deleže za katere so osnovni vložki v celoti plačani.

  38. Sprememba osnovnega kapitala • -Osnovni kapital se lahko bodisi poveča ali zmanjša. • -Obstoječi družbeniki imajo pri povečanju osnovnega kapitala prednostno pravico. • -Z vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register pridobijo dosedanji delničarji nov in samostojen poslovni delež. • -Redno zmanjšanje OK je veljavno le: • a)Če poslovodja vsaj dvakrat objavi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se zglasijo pri družbi in izjavijo ali soglašajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala • b)Če družba upnikom, ki niso soglašali poravna zahtevke ali zagotovi varščino. • -Zmanjšanje se lahko prijavi za vpis v sodni register šele po enem letu od zadnje objave in po tem ko poslovodja predloži dokaze, da je družba poravnala obveznosti upnikom.

More Related