konkuren nost makro koncepti in strategije n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Konkurenčnost Makro koncepti in strategije PowerPoint Presentation
Download Presentation
Konkurenčnost Makro koncepti in strategije

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 73

Konkurenčnost Makro koncepti in strategije - PowerPoint PPT Presentation


  • 100 Views
  • Uploaded on

Konkurenčnost Makro koncepti in strategije. 1 Predavanje Jože P. Damijan Analiza mednarodne konkurenčnosti. Struktura. Koncept konkurenčnosti Strategije za povečanje konkurenčnosti Lizbonska strategija (LS) Strategija razvoja Slovenije Okvir reform Uresničevanje reform. Literatura.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Konkurenčnost Makro koncepti in strategije' - mahogany


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
konkuren nost makro koncepti in strategije

KonkurenčnostMakro koncepti in strategije

1 Predavanje

Jože P. Damijan

Analiza mednarodne konkurenčnosti

struktura
Struktura
  • Koncept konkurenčnosti
  • Strategije za povečanje konkurenčnosti
    • Lizbonska strategija (LS)
    • Strategija razvoja Slovenije
      • Okvir reform
      • Uresničevanje reform
literatura
Literatura
  • Commission of the European Communities, 2005, “Working together for growth and jobs: A new start for the Lisbon Strategy”, http://ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/COM2005_024_en.pdf
  • Dunning John H, 1995, “Think Again Professor Krugman: Competitiveness Does Matter,” The International Executive , Vol. 37, No. 4, pp. 315-324.
  • Krugman, Paul, 1994, “Competitiveness: A Dangerous Obsession,” Foreign Affairs, March-April, pp. 28-44.
  • OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2005 - Towards a knowledge-based economy, http://titania.sourceoecd.org/vl=3629344/cl=20/nw=1/rpsv/scoreboard/index.htm
  • Porter, Michael, 1990, “The Competitive Advantage of Nations”, New York, Free Press.
  • Salvatore Dominick, 2001, “The Globalization of the Economy and the International Competitiveness of Nations”, http://www.fondazionefalcone.it/a_attivita/c_AT3.htm
  • Sapir Andre et al, 2003, “An Agenda for a Growing Europe: Making the EU Economic System Deliver”, http://www.lex.unict.it/eurolabor/documentazione/altridoc/agenda.pdf
  • The World Competitiveness Yearbook 2008, Institute for Management Development,Lousanne,http://www.imd.ch/research/publications/wcy/index.cfm
  • The Global Competitiveness Report 2008-2009, http://www.weforum.org/documents/gcr0809/index.html
  • Vlada RS, 2005, “Slovenija jutri – Strategija razvoja Slovenije”, http://www.slovenijajutri.gov.si/index.php?15
  • Delo Vlade RS, December 2004 – November 2007, Povzetek rezultatov dela Vlade RS v sklopu obrazložitve zahteve za odločanje o zaupnici Vladi RS 19.11.2007)
globalizacija in konkuren nost dr av
Globalizacija in konkurenčnost držav
  • Konkurenčnost vs. Primerjalne prednosti
  • Je konkurenčnost sploh lahko makro koncept?
  • Je država lahko nekonkurenčna?
  • Ali lahko “nekonkurenčne” države propadejo tako kot podjetja?

(diskusija Krugman vs. Dunning)

je konkuren nost dr av pomembna
Je konkurenčnost držav pomembna?
  • Krugman (1994):

Mednarodna konkurenčnost je irelevanten koncept, države ne tekmujejo ena z drugo kot podjetja. Življenjski standard je odvisen od rasti produktivnosti in ne od konkurenčnosti države. Če država ni konkurenčna v eni panogi, se pač specializira v drugi in uživa vse koristi od mednarodne trgovine.

  • Dunning (1995):

Če domača podjetja ne inovirajo in povečujejo produktivnost počasneje kot tuja, se njihova konkurenčnost zmanjšuje, država kot celota je prisiljena v specializacijo v tehnološko manj zahtevnih proizvodih, kar vpliva na njeno počasnejšo gosp. rast v prihodnosti. Ni nepomembno, v katerih proizvodih se specializira država.

koncept konkuren nosti
Koncept konkurenčnosti
  • Porter (1990):

Konkurenčnost je definirana kot“the ability of a country or company to generate more wealth for its people than its competitors in world markets”

  • Problemi z merjenjem konkurenčnosti:
  • Primerjave držav različne velikosti in na različnih razvojnih stopnjah so lahko problematične, ker so države zaradi različne gospodarske strukture soočene z različnimi izzivi konkurenčnosti
  • Ni korelacije med ravnijo razvitosti (BDPpc) in uvrstitvijo po indeksu konkurenčnosti (kaj pa med gospodarsko rastjo in konkurenčnostjo?)
koncept konkuren nosti po wef gcr
Koncept konkurenčnosti po WEF (GCR)
  • At the World Economic Forum national competitiveness is understood as the set of factors, policies and institutions that determine the level of productivity of a country.
  • Raising productivity—meaning making better use of available factors and resources—is the driving force behind the rates of return on investment which, in turn, determine the aggregate growth rates of an economy.
  • Thus, a more competitive economy will be one which will likelygrow faster in a medium to long-term perspective.
lizbonska strategija ls struktura
Lizbonska strategija (LS)struktura
  • Cilji
  • Razlogi za LS
  • Uresničevanje LS
  • Revidirana LS
  • Predlogi za izboljšano učinkovitost LS (Sapirjevo poročilo)
1 cilji ls 1
1. Cilji LS (1)
  • Marec 2000, Lizbona, Evropski svet sprejme t.i. Lizbonsko strategijo s cilji, da EU do leta 2010 postane:
    • “the most competitive and dynamic knowledgebasedeconomy in the world, capable of sustainableeconomic growth with more and better jobs andgreater social cohesion.”
  • Glavno geslo:

“growth, stability and cohesion”

cilji ls 2 8 kategorij
Cilji LS (2)8 kategorij
  • Ustvariti informacijsko družbo za vse
  • Razviti EU na področju inovacij in R&R
  • Liberalizacija
    • Dokončanje Skupnega trga
    • Državna pomoč in politika konkurence
  • Razviti infrastrukturne panoge
    • Telekomunikacije
    • Javne službe in transport
  • Ustvariti učinkovit in integriran finančni sistem
  • Izboljšati poslovno okolje
    • za start-upe (nova podjetja)
    • podjetniška regulativa
  • Izboljšati družbeno vključenost
    • Vrnitev posameznikov med delovno silo
    • Izboljšanje znanj in veščin
    • Izboljšanje socialne zaščite
  • Spodbuditi vzdržen razvoj
2 razlogi za ls 1
2. Razlogi za LS(1)
  • Zaostajanje za ZDA v razvitosti
2 razlogi za ls 2
2. Razlogi za LS(2)
  • Zaostajanje za ZDA v opravljenih delovnih urah
2 razlogi za ls 3
2. Razlogi za LS(3)
  • Zaostajanje za ZDA v stopnji zaposlenosti
2 razlogi za ls 4
2. Razlogi za LS(4)
  • Razlogi za zaostajanje za ZDA v rasti BDP
2 razlogi za ls 5
2. Razlogi za LS(5)
  • Zaostajanje za ZDA v izobrazbeni strukturi
2 razlogi za ls 6
2. Razlogi za LS(6)
  • Zaostajanje za ZDA v izdatkih za izobraževanje
2 razlogi za ls 7
2. Razlogi za LS(7)
  • Zaostajanje za ZDA v zaposlovanju podjetij
2 razlogi za ls 8
2. Razlogi za LS(8)
  • Visoki skupni stroški dela v EU
3 uresni evanje ls 1
3. Uresničevanje LS (1)
  • Medtem ko je bilo uresničevanje oblikovanja Skupnega trga EU skozi harmonizacijo “acquis communautaire” centralizirano prek direktiv Evropske komisije (EK), pa je uresničevanje LS v pristojnosti vsake posamične članice EU.
  • EK je vzpostavila sistem indikatorjev za merjenje uresničevanja ciljev LS
4 revidirana ls 1
4. Revidirana LS (1)
  • Maja 2005 je Evropski svet na podlagi t.i. Kokovega poročila (november 2004) sprejel revidirano LS, pod geslom “Working together for growth and jobs: A new start for the Lisbon Strategy”,
  • “Building a European partnership for growth and employment”
  • Z geslom “rast in delovna mesta” želi EK z zmanjšanjem števila ciljev in merljivih indikatorjev pospešiti uresničevanje LS v posameznih članicah,
4 revidirana ls 3 bolj e mened iranje ls
4. Revidirana LS (3)Boljše menedžiranje LS
  • EK pripravila t.i. Lizbonski akcijski program
  • Članice naj imenujejo svojega Mr ali Ms Lizbona
  • Bolj preprosto poročanje - Uresničevanje LS bo EK preverjala dvakrat letno prek pomladanskega poročila in jesenskega srečanja voditeljev EU
5 predlogi za izbolj anje ls an agenda for a growing europe sapir report 2003
5. Predlogi za izboljšanje LSAn Agenda for a Growing Europe, Sapir Report, 2003

6 priporočil za izboljšanje konkurenčnosti EU:

  • Bolj dinamičen Enotni trg(večja integracija na področju storitev in javnih služb, boljša regulacija trgov in večja liberalizacija migracij, razvoj trga rizičnega kapitala),
  • Povečanje investicijv znanje (inovacije kot ključ rasti, povečanje EU sredstev za R&R),
  • Izboljšanje makroekonomskih politik(EMU, Growth and stability pact),
  • Preoblikovanje politike konvergence in prestrukturiranja
  • Povečanje učinkovitosti(več decentralizacije ob boljši koordinaciji, kvalificirano večinsko glasovanje pri ekonomskih vprašanjih),
  • Preoblikovanje EU proračunahkrati z nacionalnimi proračuni, da bi bolje odražali in spodbujali doseganje ciljev LS.
5 predlogi za izbolj anje ls 2 okolje za inovacije
5. Predlogi za izboljšanje LS2. Okolje za inovacije

Glavni pogoji za spodbudno inovacijsko okolje:

  • Dobra zaščita intelektualnih pravic,
  • Visoka produktivnost R&R dejavnosti, ki sama po sebi zahteva dobro izobrazbo in subvencije za R&R,
  • Nizke obrestne mere zaradi forward-looking narave R&R investicij, kar kliče po stabilnem makroekonomskem okolju,
  • Konkurenca na trgu, nizki vstopni stroški in odprt trg, kar stimulira inovacije pri domačih podjetjih,
  • Dober dostop do rizičnega kapitala pri start-up podjetjih,
  • Fleksibilen trg dela, ki omogoča, da inovativna podjetja hitro najdejo delovno silo z ustreznimi znanji.
5 predlogi za izbolj anje ls 5 preoblikovanje prora una eu 1
5. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje proračuna EU (1)

Prestrukturiranje proračuna (stran od SKP) za namen spodbujanja rasti in solidarnosti – ustanovitev treh skladov:

  • Sklad za rast (s postavkami za R&R in inovacije, izobraževanje in infrastrukturo),
  • Sklad za konvergenco - za spodbujanje razvojnega dohitevanja manj razvitih držav (s postavkama za ustvarjanje institucij ter za človeški in fizični kapital),
  • Sklad za prestrukturiranje – za spodbujanje realokacije proizvodnih dejavnikov kot posledice globlje integracije (s postavkama za pomoč kmetijstvu ter za pomoč posameznikom, ki so izgubili službo)
vsebina
Vsebina
  • Zakaj reforme?
  • Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja Slovenije
  • Predlog reform v Sloveniji
  • Kvantitativna in kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov po enoletnem obdobju
  • Dosežki vlade v obdobju 2004-2007
  • Zakaj nismo s tem zadovoljni?
  • Razvojni premisleki za novo vlado
zakaj reforme
Zakaj reforme?
  • Cilj države: dosegati visoko konkurenčnost blaginjo svojih državljanov
  • Konkurenčnost:

Sposobnost države, da dosega relativno večje bogastvo kot njeni konkurenti na svetovnih trgih. Konkurenčnost se ne more opisovati zgolj z višino BDP temveč se mora država izkazati tudi v političnih, socioloških, kulturnih in drugih dimenzijah (Garelli, 2005)

  • Uvrstitev Slovenije na svetovno lestvico konkurenčnosti med 55 državami (IMD):
elementi nekonkuren nosti
Elementi nekonkurenčnosti
  • Razvojna neambicioznost menedžerjev?
  • Incestuozna vloga države v gospodarstvu
  • Majhna vlaganja v R&R
  • Nizka učinkovitost vlaganj v R&R
  • Inherentna nizka inovativnost podjetij
  • Katastrofalni davčni sistem
  • Zbirokratiziranost poslovnega okolja
  • Neambicioznost politike
vrednote
Vrednote
  • Globalne
  • Nacionalne
  • Prilagodljivost
  • Samozavest
  • Drznost
  • Ustvarjalnost
  • Odgovornost
  • Solidarnost
so reforme v nasprotju z vrednotami 1 prilagodljivost in zaposlenost
So reforme v nasprotju z vrednotami?1. Prilagodljivost in zaposlenost

Stopnja zaposlenosti (15-64 let; v %):

Indeks togosti trga delovne sile (EU 25 = 45)

2 ustvarjalnost in inovativnost 1
2. Ustvarjalnost in inovativnost (1)

Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000; v %)

2 ustvarjalnost in inovativnost 2
2. Ustvarjalnost in inovativnost (2)

Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000; v %)

slide50

VIŠJA DRUŽBENA BLAGINJA

Motivacija

CILJ:

Rast realnih dohodkov

Gospodarska rast 6-7%

Večja konkurenčnost

MEHANIZMI:

Učinkovita in cenejša država (institucije + prestrukturiranje javnih financ + JZP + črpanje EU sredstev + nacionalni projekti)

Svobodna gospodarska pobuda (privatizacija + podjetništvo + liberalizacija)

Spodbude za produktivnost, ekonomsko uporabo znanja in zaposlovanje (davki + tehnološke subvencije)

Možnost za aktivnost (trg dela)

Motivacija za aktivnost (transferi)

lizbonska strategija vs strategija razvoja slovenije
Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja Slovenije

SRS

  • 5 prioritet:
    • Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast
    • Uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta
    • Učinkovita in cenejša država
    • Moderna socialna država in večja zaposlenost
    • Doseganje trajnostnega razvoja
  • Implementacija: Okvir reform za povečanje blaginje v Sloveniji

Lizbonska strategija

  • 4. stebri:
    • R&R za povečanje potenciala EU gospodarstva
    • Razvoj konkurenčnega EU gospodarstva
    • Prilagajanje socialnega modela sodobnemu konkurenčnemu gospodarstvu
    • Energetika in klimatske spremembe
  • Implementacija: Nacionalni programi reform za izvajanje Lizbonske strategije
predlog reform v sloveniji
Predlog reform v Sloveniji

Okvir reform zajema 67 ukrepov po petih prioritetah SRS.

  • Konkurenčnost in gospodarska rast:
    • Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov
    • Reforma davčnega sistema
    • Ukrepi za povečanje konkurenčnosti
    • Privatizacija
  • Uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta:
    • Reforma izobraževanja
  • Učinkovita in cenejša država:
  • Sodobna socialna država in večja zaposlenost:
    • Prilagodljivejši trg dela in večja zaposlenost
    • Pravičnejši sistem socialnih transferjev
    • Sprememba pokojninskega sistema
    • Bolj kakovostno in učinkovito zdravstvo
ocena stanja eno leto in pol po sprejetju predloga reform
Ocena stanja eno leto in pol po sprejetju predloga reform

Kvantitativna ocena predvidenih reformnih ukrepov, julij 2007:

dose ki vlade dec 2004 nov 2007

DOSEŽKI VLADE dec 2004 nov 2007

Vir:DELO VLADE RSDECEMBER 2004 – NOVEMBER 2007Povzetek rezultatov dela Vlade RSv sklopu obrazložitve zahteve za odločanje o zaupnici Vladi RS19.11.2007)

dose ki vlade
DOSEŽKI VLADE
  • Pospešena gospodarska aktivnost in višja zaposlenost ter rekordno nizka brezposelnost.
  • Povabilo v OECD.
  • Prevzem evra 1.1.2007 kot prva nova država članica EU.
  • Predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, vstop v Schengen.
  • Izvajanje ukrepov v okviru gospodarskih in socialnih reform.
  • Podpis socialnega sporazuma, parafirana kolektivna pogodba za javni sektor, dogovor s sindikati glede sprememb delovne zakonodaje.
  • Uskladitev pokojnin z rastjo plač.
  • Davčno področje urejeno na moderen, mednarodno primerljiv in socialno vzdržen način.
  • Razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih.
  • Razvojno naravnan in varčen proračun.
  • Priprava strategije in ekonomskih politik, ki bodo na socialno sprejemljiv način zagotovile dolgoročno vzdržnost javnih financ.
  • Odpravljanje administrativnih ovir.
  • Spodbujanje tujih investicij.
  • Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih.
  • Prilagoditev vpisnih razmerij, ki sledijo potrebam gospodarstva.
  • Povečanje vlaganj v infrastrukturo.
  • Priprava paketa pokrajinske zakonodaje.
  • Vladni obiski regij.
  • Hiter in dober odziv na neurje, ki je prizadelo Slovenijo septembra 2007.
  • Konstruktiven pristop do reševanja vprašanja meje s Hrvaško.
kazalci 1
Kazalci (1)

Rodnost: V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok – največ v zadnjem desetletju.

Revščina: Pod pragom tveganja revščine živi 12,1% ljudi, povprečje za EU25 je 16%. Med državami EMU je samo Nizozemska bolje uvrščena.

V letu 2007 se je do septembra število prejemnikov denarne socialne pomočizmanjšalo za 16,49%, z 52.463 prejemnikov na 43.811 (zmanjšanje za 8.652 oseb). Septembra 2004 je bilo 57.225 prejemnikov denarne socialne pomoči.

Brezposelnost: Občutno znižanje brezposelnosti, ki je v povprečju v letošnjih desetih mesecih za 17,6 % nižja kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Ob koncu oktobra 2007 je bilo na Zavodu prijavljenih le 69.500 brezposelnih oseb, ob koncu oktobra 2006 je bilo prijavljenih 81.302 brezposelnih, oktobra 2004 pa 92.538.

Po metodologiji ILO v drugem četrtletju 2007 beležimo 4,6% brezposelnost, kar je ena najnižjih stopenj brezposelnosti v EU.

Zaposlovanje invalidov: V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je zaposlilo 1408 brezposelnih invalidov, kar je bistveno več, kot se jih je zaposlilo pred uveljavitvijo kvotnega sistema.

Zaposlovanje mladih: Delež brezposelnih mladih do 26 let se je bistveno znižal – v letu 2004 je bil 26 %, oktobra 2007 pa 17%, kar je tudi posledica ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

kazalci 2
Kazalci (2)

Gospodarska rast: Potem ko je bila gospodarska rast v letu 2005 še 4,1% smo v letu 2006 zabeležili 5,7%. (višja v okviru EMU le Irska in Luksemburg). V 2007 6%;

BDP: Po napovedih Eurostata bomo v letu 2007 dosegli 91% BDP Evropske unije oziroma 22.300 € na prebivalca, merjenih po kupni moči; leta 2004 je BDP znašal 18.300 €, merjenih po kupni moči.

Izvoz: V prvih osmih mesecih letos se je izvoz blaga in storitev v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 18,4%.

Plače: V letu 2006 so bruto plače nominalno porasle za 4,8% in realno za 2,2%. V letu 2007 predvideno povišanje bruto plač nominalno za 5,9% in realno 2,4%.

Pokojnine: Povečujejo se skladno z rastjo plač. Povprečne pokojnine so se v letu 2006 povečale za 4,7 %. V februarju leta 2007 so se pokojnine povišale za 3,8 %, v novembru 2007 pa so se pokojnine povišale za dodatna 2%, kar pomeni, da se bodo pokojnine v letu 2007 povišale za približno 5,9% nominalno oziroma 2,4% realno in s tem skladno z rastjo plač;

Črpanje EU sredstev: Med EU27 smo pri črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je glede na finančni obseg največji med skladi, na tretjem mestu (za Irsko in Švedsko).

dose ki finance
Dosežki: FINANCE

Odhodke širšega sektorja države (ESA – 95) v 2004 – 2008 znižali za več kot 3% BDP. V letu 2006 so samo tri države EMU imele nižji delež odhodkov v BDP kot Slovenija.

Dolg širšega sektorja države (ESA – 95) je v letu 2006 znašal 27,8% BDP. Nižji javni dolg sta od Slovenije imeli samo Luksemburg in Irska. Za leto 2007 dolg ocenjen na 25,6% BDP in napovedan pod 25% BDP za leto 2008;

Davki: Davčno področje smo uredili na moderen, mednarodno primerljiv in socialno vzdržen način – s tem smo zagotovili razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih.

Z olajšavami za raziskave in razvoj želimo podjetja spodbuditi k obsežnejšim raziskavam in doseganju višje dodane vrednosti.

Postopoma bo do leta 2009 ukinjen davek na izplačane plače.

Postopoma do leta 2010 zmanjšan davek od dohodka pravnih oseb s 25% na 20%.

dose ki gospodarstvo konkuren nost
Dosežki: GOSPODARSTVO, KONKURENČNOST

Sprejeta Program (v letu 2005) in v letu 2007 še Zakon o podpornem okolju za podjetništvo sta poenostavila številne postopke.

Danes se s.p. ustanovi v enem dnevu in na enem mestu. Od februarja 2008 pa bo na enak način mogoče ustanoviti tudi d.o.o.

Reorganizirano je bilo članstvo v GZS, ki je sedaj prostovoljno.

Sprejet je bil Obrtni zakon, ki poenostavlja številne postopke in omogoča lažje delovanje obrtnikov.

Sprejet je bil zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča podjetjem lažji dostop do tveganega kapitala.

Preko razpisa za spodbujanja tujih neposrednih investicij je bilo zagotovljenih skoraj 1000 novih delovnih mest, ki bodo realizirana v naslednjih 3 letih.

Poteka ustanavljanje gospodarskih središč v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih programih.

Na lestvici »Doing Business« Svetovne banke, ki meri prijaznost države za posel se je Slovenija med 178 državami uvrstila na 55. mesto (lani 61).

Evropska komisija je pozitivno ocenila prizadevanja Slovenije pri pospeševanju podjetništva, izvajanju iniciative bolje oblikovanih predpisov, zmanjševanju državnih pomoči in za napredek pri liberalizaciji energetskih trgov.

Sprejeti so bili nekateri ključni dokumenti, ki zagotavljajo nadaljnje reformne procese na področju gospodarstva Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Zakon o javnih naročilih, Zakon o reviziji javnega naročanja.

dose ki delo dru ina in socialne zadeve
Dosežki:DELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE

Sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih v celoti ohranili socialni in ekonomski položaj ter socialno varnost zaposlenih. Zagotavlja večjo konkurenčnost. (???)

Poudarek na aktivni politiki zaposlovanja, ki je tudi pripomogla k padcu brezposelnosti, k večji zaposlenosti invalidov

Sprejeti pa so bili ukrepi za zmanjšanje dela na črno in zlorab študentskega dela.

Izobrazili smo več kot 15.000 težko zaposljivih državljank in državljanov iz področja dela z računalnikom.

dose ki zdravstvo
Dosežki: ZDRAVSTVO

Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje v javnem interesu, uvedene so bile izravnalne sheme in povečan nadzor. Od zagona izravnalnih shem 1.9.2006 je bilo izvedenih 5 izravnav.

Uresničevanje resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 – 2010; Strategija na področju telesne (gibalne) dejavnosti; vse aktivnosti potekajo v sodelovanju Ministrstva za zdravje z drugimi resorji predvsem MDSSZ in MŠŠ

Protikadilski zakon: zakon prepoveduje kajenje v vseh delovnih in javnih zaprtih prostorih, omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim osebam je dosežena z zvišanjem starostne meje za nakup in prodajo tobačnih izdelkov s 15 na 18 let.

Zaključeni so bili več let trajajoči razpisi za nabavo operacijskih miz.

Odprtje Onkološkega inštituta po desetih letih.

dose ki olstvo
Dosežki: ŠOLSTVO

Osnovno šolstvo: Zmanjšali so se stroški za učbenike, država je prevzela izposojevalnine za učbenike do 7. razreda (cca. 80 € izposojevalnine za enega otroka)

Vrtci: V pripravi novela zakona o vrtcih, ki bo omogočil brezplačni vrtec za drugega otroka v vrtcu (če vrtec obiskujeta dva otroka hkrati).

Srednje izobraževanje: Prenova vseh strokovnih in poklicnih programov, omogočanje pridobitve osnovne strokovne in poklicne izobrazbe in ustrezna znanja za zaposlitev.

Športna infrastruktura: za izgradnjo mreže športnih objektov – 23.327.000 € (11 velikih športno turističnih centrov), 2x več sredstev kot v obdobju 2000-2003.

Izgrajeno je bilo 400 tisoč m2 pokritih in nepokritih vadbenih površin (120.500 m2 v obdobju 2000-2003).

dose ki visoko olstvo 1
Dosežki: VISOKO ŠOLSTVO (1)

V letu 2006 začetek promocije študijev, kjer so možnosti za zaposlitev po dokončanju študija večje. Posledica: dvig vpisa na naravoslovju, matematiki in računalništvu (iz 6,2% na 8,6% na področju tehnike, iz 19,5% na 22,7% na področju proizvodnje in gradbeništva).

Od leta 2004 do 2007: 12 novih samostojnih visokošolskih zavodov povezava gospodarstva in regije v izobraževanju zaposljivega kadra.

Nov zakon o štipendiranju, ki se bo začel izvajati s 1.9.2008povečanje števila državnih štipendij za okoli 10.000 in stimulacija socialno šibkejših, državne štipendije se bodo zvišale za 11%.

V letu 2006 ustanovljen Sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, prvič do sedaj sofinanciranje kadrovskih štipendij, znesek sredstev za šol. leto 2007/2008 je 3.184.056 €. Delodajalci so prijavili do sedaj 2138 potreb po štipendijah.

dose ki visoko olstvo 2
Dosežki: VISOKO ŠOLSTVO (2)

V letu 2006: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane trajno subvencioniranje prehrane študentom, povečanje mesečnih obrokov za določene kategorije študentov (invalidi, študenti, starši, otroci padlih v vojni '91)

Program mladih raziskovalcev prispeval k znižanju povprečne starosti raziskovalcev v državi, povečanje usposabljanja mladih raziskovalcev v gospodarstvu za gospodarstvo (iz 35 na 56), tesnejša povezava s potrebami podjetij, obvezno usposabljanje mladih raziskovalcev v tujini.

Študentski domovi: 1.387 novih ležišč za študente (v študijskem letu 2003/2004 je bilo 14.551 ležišč, v študijskem letu 2006/2007 pa 15.938).

Vrednost investicije 41,4 mio € (tri novozgrajeni študentski domovi v Ljubljani, en v Mariboru, prenova 2 študentskih domov v Mariboru).

Preko 9.000 ležiš v vseh študentskih domovih in javnih zavodih opremili s kvalitetnim hitrim priključkom na internet.

dose ki javna uprava 1
Dosežki: JAVNA UPRAVA (1)

Glavni dosežki za državljane:

  • odprava krajevne pristojnosti za pridobivanje nekaterih osebnih dokumentov
  • prenos upravnih overitev na upravne enote, kar je prineslo njihovo petkratno pocenitev,
  • odprava dohodninskih napovedi
  • obveščanje državljanov o poteku dokumentov
  • dosledno spoštovanje zakona o splošnem upravnem postopku strankam vlogi ni potrebno prilagati podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc,
  • plačevanje upravnih taks s sodobnimi plačilnimi sredstvi.
dose ki javna uprava 2
Dosežki: JAVNA UPRAVA (2)

Glavni dosežki za gospodarske subjekte:

  • VEM za s.p.: v eni uri je možno brezplačno izvesti vse postopke za registracijo in zagon samostojnega podjetnika. V letu 2007 beležimo kar 28,8% delujočih s.p.-jev več kot pred uvedbo sistema eVEM (porast za več kot 6700). Prihranki za državljane so preko 3 mio evrov v dveh letih.
  • VEM za gospodarske družbe (1.2.2008);
  • Sprememba zakona o varstvu osebnih podatkov, izjema glede izpolnjevanja določenih administrativnih obveznosti za mala podjetja (do 50 zaposlenih), prihranek za gospodarstvo je bil ocenjen v višini 36 mio €;
  • Odprava dvojnega posredovanja podatkov za gospodarske subjekte (letna poročila, bilance stanja in poslovnega izida ter davčna napoved);
  • Odprava pridobivanja dovoljenj za opravljanje posameznih dejavnosti (gostinstvo, sobodajalci);
dose ki javna uprava 3
Dosežki: JAVNA UPRAVA (3)
  • Sistematična skrb za preprečevanje nastajanja (novih) administrativnih ovir oziroma administrativnih stroškov. V letu 2006 pregledanih preko 1000 predpisov.
  • Sprejet Program ukrepov za odpravo administrativnih ovir.
  • Odprava administrativnih ovir, ki jih državljani ali gospodarski subjekti posredujejo preko elektronske pošte. V letošnjem letu je bilo do meseca oktobra prejetih že okoli 500 predlogov (v letu 2006 skupaj 500). V triletnem obdobju je bilo realiziranih že preko 300 ukrepov.
  • Prijaznejše uradne ure: upravne enote odprte tudi v popoldanskih urah in vsako prvo soboto v mesecu.
  • Primerjalne lestvice s področja elektronskih storitev, ki jih meri Evropska komisija: v letu 2004 15. mesto, v letu 2006 7. mesto, v letu 2007 2. mesto med 31 državami.
  • Uporaba elektronskih storitev: v začetku mandata relativno nizka obisk na državnem portalu je bil v povprečju 50.000 obiskov na mesec, v letu 2007 je bil v povprečju 800.000 obiskov/mesec, kar pomeni več kot 15 kratno rast.
  • Na državnem portalu je danes objavljenih več kot 600 storitev, od katerih je več kot 400 podkrepljenih z e-vlogami.
dose ki okolje in prostor
Dosežki: OKOLJE in PROSTOR
  • Nova nepremičninska zakonodaja: poenostavitev postopkov vpisa v nepremičninske evidence, večjo zaščito potrošnika s tem, da se določa obveznost investitorja, ki gradi za trg, da opravljajo prodajo pri njem strokovno usposobljene osebe,
  • Množično vrednotenje nepremičnin, zagotovljena transparentnost trga nepremičnin na podlagi javne evidence do sredine oktobra 2007 je bilo popisanih 95% vseh stavb in delov stavb v RS.
  • Prenovljena prostorska zakonodaja Zakon o prostorskem načrtovanju, novela Zakon o graditvi objektov v postopku sprejemanja v DZ.
  • Stanovanjska problematika: razširitev kroga mladih družin, ki bi bile upravičene do subvencij za reševanje svojega prvega stanovanjskega vprašanja (višina subvencije je 300 EUR na družinskega člana, družina jo lahko prejema 8 let); možnost subvencioniranja najemnin mladi družini po koncu študija.
  • Sredstva za subvencije v letu 2007 znašajo 2, 4 mio EUR, v letu 2008 pa predvidenih 3,6 mio EUR.
kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov
Kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov
  • Makrofinančna politika: uspešna (razen inflacije)
  • Javne uprava: uspešna
  • Visoko šolstvo: delno uspešno (plus: štipendije, domovi; minus: kaotičnost B. reforme in ustanavljanja novih VŠ zavodov)
  • Davki: Delni popravki namesto korenitih reform

(Prerazdelitev stroškov dela namesto zmanjšanja, obremenjen srednji sloj)

  • Socialno področje: ključne reforme niso bile sprejete oz. so manjše od predvidenih

(reforma pokojninskega sistema, sprejeti Zakon o delovnih razmerjih vsebuje le nekatere manjše popravke namesto korenitih sprememb, socialni transferji in dolgotrajna oskrba)

  • Zdravstvo in visoko šolstvo: reforme gredo v napačno smer

Npr.: podeljevanje koncesij zasebnikom v dvomljivih okoliščinah

10 razvojnih premislekov 1
10 razvojnih premislekov (1)

1. Moralna prenova družbe

(za preprečitev sistemskih zlorab)

  • UTD oz. uvedba enotne lestvice za socialne transferje

(za državno pokojnino, otroški dodatek, republiško štipendijo, denarno socialno pomoč, subvencijo za znižano plačilo za programe vrtca, subvencijo prevozov za dijake in študente, subvencijo šolske prehrane učence in dijakov, subvencijo za pomoč in postrežbo ter subvencijo za najemnino)

3. Racionalizacija državne uprave in učinkovitost regulacije

    • Demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno partnerstvo
    • Racionalizacija državne uprave (7 ministrstev, pravilo “-3%”)
    • Izločitev zdravstva in šolstva iz javne uprave
    • Ustavna določba fiskalnega pravila (z rastjo BDP)
    • Neodvisnost regulatorjev
10 razvojnih premislekov 2
10 razvojnih premislekov (2)

4. Ustvarjalna družba

  • Politika spodbujanja ustvarjalnosti – od vrtcev do podjetij
  • Spodbujanje pozitivnih vrednot (Lawrence E. Harrison):
    • Dinamične, napredne družbe poudarjajo
    • 1) prihodnost,
    • 2) delo kot osnovo blaginje posameznika,
    • 3) skromnost, ki omogoča investicije
    • 4) vzgojo kot ključ napredka,
    • 5) zasluge kot merilo za napredovanje,
    • 6) širino družbene mreže,
    • 7) strog etični kodeks,
    • 8) pravičnost in korektnost,
    • 9) horizontalnost avtoritet in
    • 10) sekularnost.
  • Informatizacija družbe – notebook za vsakega otroka, prost wireless dostop (Slovenija kot hot spot), primer Jordanije
10 razvojnih premislekov 3
10 razvojnih premislekov (3)

5. Prometna vizija

  • Modernizacija potniškega prometa –izgradnja hitre železnice KR-LJ-NM in MB-LJ-KP, v povezavi s »congestion fee, poglobitev železnice v LJ«
  • Prenos prevoza tovora na železnice
  • Posodobitev železniške infrastrukture, Slovenski logistični holding

6. Pravna država

  • Racionalizacija sodnega sistema
  • zmanjšanje števila pritožbenih možnosti,
  • informatizacija sodnih procesov

7. Zunanja politika

  • Hrvaška, hrvaški varčevalci in NLB
  • Joško Joras in meja
  • Pomen diaspore
10 razvojnih premislekov 4
10 razvojnih premislekov (4)

8. Privatizacija

  • javni sektor (?), finančni sektor
  • kaj s kupninami - Tehnološki sklad, Varnostni sklad

9. Medijska politika

  • medijski sklad
  • založniška podjetja kot lastniki medijev
  • omejitev koncentracije lastništva (20%)

10. Slovenija – kulturna prestolnica