slide1 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
LES JE VODOVODNI SISTEM PowerPoint Presentation
Download Presentation
LES JE VODOVODNI SISTEM

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 22

LES JE VODOVODNI SISTEM - PowerPoint PPT Presentation


  • 284 Views
  • Uploaded on

MIKROSKOPSKA ZGRADBA LESA Interno gradivo! V učne namene zbrala in uredila Gabi Dolenšek Natančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!. LES JE VODOVODNI SISTEM. LES JE ZGRAJEN IZ CELIC. Celice so zgrajene iz živih in mrtvih delov.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'LES JE VODOVODNI SISTEM' - louis


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1

MIKROSKOPSKA ZGRADBA LESAInterno gradivo!V učne namene zbrala in uredila Gabi DolenšekNatančni viri niso navedeni; na napake me opozorite!

les je zgrajen iz celic
LES JE ZGRAJEN IZ CELIC

Celice so zgrajene iz živih in mrtvih delov.

Med žive dele celice spada celična vsebina (organeli in citoplazma), med mrtve pa celična stena.

Les je pretežno sestavljen iz mrtvih celic z razgrajeno celično vsebino (praznimi lumni), ki opravljajo določene naloge.

Mrtvi del celice predstavlja celična stena, ki daje celici oporo in obliko.

Le-ta je odvisna od naloge, ki jo celica opravlja. Značilnosti in lastnosti celičnih sten določajo lastnosti lesa.

zgradba celi ne stene armirani beton
ZGRADBA CELIČNE STENE-armirani beton

Zgradbo celične stene si lahko predstavljamo kot armirani beton.

Celulozni skelet oz. ogrodje predstavlja statično razporejeno jekleno armaturo.

Nitaste celulozne molekule so namreč mestoma povsem vzporedno usmerjene. Zgrajene so iz urejenih kristalnih področij, ki jih prekinjajo neurejena, amorfna področja.

Celulozni skelet obdajajo polioze (krajše in kemijsko manj odporne od celuloze), na katere se veže amorfni in vodoodbojni polimer lignin.

Lignin si lahko zamišljamo kot beton, ki zapolni prazne prostore med celuloznim skeletom.

mikroskopska zgradba lesa iglavcev1
Mikroskopska zgradba lesa iglavcev
  • Anatomska zgradba lesa iglavcev je preprostejša od zgradbe lesa listavcev. V lesu so celice usmerjene bodisi v smeri osi drevesa, tj. aksialno (aksialne traheide, aksialni parenhim, aksialni smolni kanali) ali pa radialno(trakovi in radialni smolni kanali).
traheida
Traheida
  • Pri iglavcih do 95% lesnega tkiva predstavljajo aksialne traheide. Traheida je mrtva neperforirana (nepreluknjana) lesna celica, ki je s sosednjimi traheidami povezana z obokanimi piknjami. Osnovna naloga traheid je opora ter prevajanje vode iz korenin proti krošnji. Traheide so urejene v radialnih nizih z bolj ali manj enakimi tangencialnimi dimenzijami. Traheide so dolge približno 3-5 mm.
  • Na začetku rastne sezone nastanejo traheide ranega lesa z velikimi lumni in tankimi celičnimi stenami, na koncu vegetacijske periode pa traheide kasnega lesa z majhnimi lumni in debelimi celičnimi stenami. Radialni premer traheid od ranega proti kasnemu lesu pada, medtem ko debelina celičnih sten narašča. Prehod med ranim in kasnim lesom je lahko oster ali pa postopen. Kasni les ima višjo gostoto kot rani les in je nekoliko temnejši. Traheide ranega lesa so zaradi velikih lumnov pomembne za prevajanje vode, traheide kasnega lesa z debelimi stenami zagotavljajo trdnost lesa. Komunikacija med dvema sosednjima traheidama poteka skozi pare pikenj.
piknja
Piknja
  • Piknja je udrtina (luknja) v sekundarni celični steni, ki jo navzven zapira membrana. Obokane piknje povezujejo traheide med seboj in s tem omogočajo prevajanje vode po drevesu.
  • Tudi parenhimske celice so med seboj povezane s piknjami, ki se po zgradbi razlikujejo od obokanih pikenj med traheidami in jih imenujemo enostavne piknje.
  • Polobokane piknje povezujejo traheide in parenhimske celice.
  • Skozi piknje se v traheje lahko vraščajo parenhimske celice, pri čemer nastanejo mehurjaste tvorbe, ki se imenujejo tile. Tile blokirajo lumne trahej in s tem prekinejo prevajanje vode.
slide22
TILE

*Tile so mehurjasti ali vrecasti vrastki parenhimskih celic v lumen traheje.

Med nastajanjem jedrovine in tudi sušenjem lahko pride do aspiracije pikenj pri iglavcih oziroma otiljenja pri listavcih.

Proces spremlja tudi odlaganje nizkomolekularnih jedrovinskih snovi v celično steno, lumne in na pikenjsko membrano, ki močno zmanjšajo ali celo onemogočijo prevodnost lesnega tkiva.

Prevodnost lesa lahko s parjenjem pred sušenjem zopet povečamo.