organski soedinenija koi sodr at azot n.
Download
Skip this Video
Download Presentation
Organski soedinenija koi sodr`at azot

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 34

Organski soedinenija koi sodr`at azot - PowerPoint PPT Presentation


  • 365 Views
  • Uploaded on

Organski soedinenija koi sodr`at azot. Amini i amidi. Amini. Prosti molekuli so va`ni funkcii za organizmot; Vleguvaat i vo sostav na pokompleksni molekuli; Biolo{ka aktivnost: Regulacija (adrenalin, go poka~uva krvniot pritisok); Nevro-transmiteri (dopamin);

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Organski soedinenija koi sodr`at azot' - lolita


Download Now An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
amini
Amini
  • Prosti molekuli so va`ni funkcii za organizmot;
  • Vleguvaat i vo sostav na pokompleksni molekuli;

Biolo{ka aktivnost:

  • Regulacija (adrenalin, go poka~uva krvniot pritisok);
  • Nevro-transmiteri (dopamin);
  • Histamin-odgovoren za vospalitelni procesi;
amini1
Amini

Op{ta struktura na amin

Trimetilamin

slide4

Klasifikacija na amini

Klasifikacijata na aminite e vo relacija so brojot na R grupite povrzani za azotniot atom

nomenklatura na aminite
Nomenklatura na aminite
  • Ne e ednobrazna;
  • Mnogu trivijalni imiwa se potpiraat na - “alkilamini”;
  • Pogolema sistemati~nost - alifati~niamini, odnosno imetona alkanot + nastavkata “amin”;
  • NH2se narekuva amino grupa;
imenuvawe na primarni amini
Imenuvawe na primarni amini
  • Za ednostavnite amini, nastavkata -amin se dodava na alkil supstituentot:

tert-butilamin Cikloheksilamin 1,4-butildiamin

tert, tercijaren

imenuvawe na primarni amini1
Imenuvawe na primarni amini
  • Alternativno, mo`e da se imenuvaat i taka {to kon imeto na osnovniot jaglevodorod, se dodava nastavkata-amin

4,4’-dimetilcikloheksanaminPropanamin

slide8
Amini so pove}e od edna funkcionalna grupaSe imenuvaat smetaj}i ja -NH2 grupata kako aminosupstituent vo osnovnata molekula:

2-amino butanska kis. 2,4-diaminobenzoeva kis. 4-aminobutan-2-on

slide9
Simetri~nite sekundarni i tercijarni amini se imenuvaat so dodavawe na nastavkite di- ili tri- kon alkil grupata:

Difenilamin Trietilamin

slide10

Nesimetri~ni supstituirani sekundarni i tercijarni

aminise imenuvaat kako N*-supstituirani primarni amini.

Najgolemata alkil grupa se zema za osnova na imeto i

se dodava amin,a drugite alkil grupi se smetaat

za N-supstituenti na osnovnoto ime

* Nozna~uva deka supstituentot e povrzan

za azotniot atom

N,N-dimetilpropilaminN-etil-N-metilcikloheksilamin

dobivawe amini
Dobivawe amini

1.Alkilirawe na amonijak i amin

R-X + 2NH3 R-NH3 X R-NH2 + NH4X

2.Redukcija na imini, aldoksimi i ketoksimi

[N]

3. Dekarboksilacija na amino kiselini

SO2

HistidinHistamin

slide12

Fizi~ki osobini na aminite

  • Pove}e polarni od jaglevodorodite;
  • Pomalku polarni od alkoholite

- Bidej}i N e pomalku polaren od O, rastvorlivosta i to~kite na topewe se poniski vo odnos na soodvetnite alkoholi

- Se formiraat N-vrski, no pomalku od OH

slide14

Hemiski osobini na aminite

  • Aminite se SLABI BAZI vo voda joniziraat, sozdavaj}i baza spored reakcijata:
  • CH3NH2 + H2O  CH3NH3+ + OH-
  • Aminite reagiraat so kiselina i sozdavaat soli na amini
  • CH3NH2 + HCl  CH3NH3+ Cl-
slide15

Soli na amini

H3C-NH2 + HCl H3C-NH3+Cl-

Metilamin Metilamoniumhlorid

(nerastvorliv vo voda) (rastvorliv vo voda)

H3C-NH3+Cl- + NaOH H3C-NH2 + Na+Cl- + H2O

Princip na deluvawe na mnogu lekovi

slide16

Aromati~ni amini

  • poslabi bazi od alifati~nite amini i od amonijakot;
  • slobnodniot elektronski ~ift na azotot u~estvuvaat vo rezonancija

1 2 3

Atomot na azotot vo tri od mo`ni pet rezonantni formi e

naelektriziran pozitivno, taka {to povrzuvaweto so protoni e

namaleno, a so toa i baznosta e pomala

slide17

Va`ni aromati~ni amini

Purin

(Adenin, Gvanin)

A, G

Pirimidin

(Citozin, Tiamin)

C, T

amini od interes za organizmot
Amini od interes za organizmot

Holin sostaven del na:

  • Lecitinot, membranski fosforlip;
  • Prekursor za sinteza na acetilholinot, nevrotransmiter;

Dopamin dejstvuva vrz:

  • Zgolemena snabdenosta so krv vo bubrezite;
  • Vazokonstrikcija (stesnuvawe)na krvnite sadovi;

Adrenalin dejstvuva vrz:

  • Poka~uvawe na krvniot pritisok;
  • Poka~uvawe na kontraktilnosta na srceto;
  • Vazokonsatrikcija na krvnite sadovi;
slide19

+

Holin

Dopamin Adrenalin

Amfetamin Ekstazi Meskalin

slide20

Kvaternaren amin

sp3 hibridizacija-tetraedar

Amonium jonot

Kvaternarniot amonium jon

soli na kvaterenaren amonium jon
Soli na kvaterenaren amonium jon

Ako tercieren amin reagira so jodmetan toga{:

  • Doa|a do povrzuvawe na aminot so metilnata grupa;
  • Se odviva supstitucija;
  • Nastanuva kvaterna amoniumova sol r-rliva vo voda;

I-

+

Kvaternarna amoniumova sol

slide22

Kvateren amin

+

Zapamti: 4° (kvaterni)

amini imaat pozitiven polne` NE GRADAT BAZI

Holin

sekundarni amini i kancer
Sekundarni amini i kancer

Mnogu amini i nivni derivati povrzani se so kancer

Ne e razjasnet mehanizmot vo razvojot na kancerot

Se pretpostavuva:

  • Vr{at o{tetuvawe na DNK
  • Vr{at alkilirawe (dodavawe alkil vo DNK lanecot);
  • Pri~ina za mutacija na genot
  • O{tetuvaweto formira maligna kletka
  • N-nitrozamin (alkilira~ki reagens)
amidi
AMIDI
  • druga grupa organski soedinenija koi sodr`at N; soedinenija me|u amin i karboksilni kiselini;

Op{ta formula:

slide25

Amidi

Primarni, sekundarni i tercierni amini i amidii “H v. R”odnosi

nomenklatura
Nomenklatura
  • Amidite so nesupstituirana -NH2 grupa se imenuvaat zamenuvaj}i go kiselinskiot zavr{etok so -amid
  • ili zamenuvaj}i go zavr{etokot-karboksilna kiselina so -karboksamid

Acetamid Heksanamid Ciklopentankarboksamid

(od ocetna kis.) (od heksanska kis.) (od ciklopentankarboksilna kis.)

nomenklatura1
Nomenklatura
  • Ako azotniot atom e dopolnitelno supstituiran, prvo se ozna~uva supstituiranata grupa, a potoa imeto na osnovniot amid.
  • Na supstituentot mu prethodi bukvata N, za da se ozna~i deka toj e direktno svrzan za azotniot atom.

N-MetilpropanamidN,N-Dietilcikloheksankarboksamid

dobivawe amidi
Dobivawe amidi

1. Reakcija me|u derivati na karboksilni kiselini, amonijak ili amin:

+ 2NH3

+ NH4+Cl-

2. Reakcija me|u anhidrid na karboksilna kiselina i amin

+

+ 2NH3

Acet anhidridAmonijak Amid Amonumova sol

na karboksilna kis.

slide29

Fizi~ki osobini na amidite

  • Primarnite amidi imaat najvisoka to~ka na topewe
  • Sekundarnite poniska
  • Terciernite najniska- ZO[TO?
slide30

Visokata to~ka na vriewe na primarnite amidi e rezultat na vodorodni vrski me|u H od N-H grupatai O od C=O

Amidi

slide31

Fizi~ki osobini na amidite

Amidite nemaat bazni osobini ZO[TO?

Pri~ina: elektronegativnosta na kislorodot od -S=O

koj silno go privlekuva elektronskiot ~ift od N

Rezonantni strukturi na amid

reakcii na amidi
Reakcii na amidi
  • Poneaktivni vo odnos na acil hloridite, acil anhidridite ili estrite.

Hidroliza na amidi

Kisela hidroliza

Bzna hidroliza

aspartam ve ta ki zasladuva
Aspartam-ve{ta~ki zasladuva~

Amidna vrska

Metilester

Asparaginska Fenilalanin

Aspartam

slide34

Medicinski va`ni amidi

Vo sostav na sedativi barbiturati i antikonvulzanti

Barbital