grad jable 29 6 2010 katja pavli kerjanc katja pavlic@zrss si l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Grad Jable, 29/6 – 2010 Katja Pavli? Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si PowerPoint Presentation
Download Presentation
Grad Jable, 29/6 – 2010 Katja Pavli? Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 66

Grad Jable, 29/6 – 2010 Katja Pavli? Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si - PowerPoint PPT Presentation


  • 331 Views
  • Uploaded on

Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH : Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum. ZAKLJUČNA KONFERENCA: Pogled nazaj in naprej. Grad Jable, 29/6 – 2010 Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Grad Jable, 29/6 – 2010 Katja Pavli? Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si' - liam


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
grad jable 29 6 2010 katja pavli kerjanc katja pavlic@zrss si

Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH : Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum

ZAKLJUČNA KONFERENCA:

Pogled nazaj in naprej

Grad Jable, 29/6 – 2010

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

povr ne besede ali zmotne predstave
Površne besede ali zmotne predstave?

TUJI UČITELJ TUJEGA JEZIKA?

Domači (rojstni, rojeni) govorec ciljnega TJ (native speaker)?

Gostujoči učitelj pri pouku TJ?

Asistent pri pouku TJ?

Lektor?

tuji u itelji pri pouku tujega jezika v slovenskih olah
TUJI UČITELJI (pri pouku tujega jezika)V SLOVENSKIH ŠOLAH

Na koga se je šola lahko obrnila do š.l. 2008/09?

Kako je lahko pridobila tujega učitelja ?

Comenius asistenti (evropska sredstva)

Nemški programski učitelji (nacionalna sredstva)

Tuji učitelji v evropskih oddelkih (nacionalna sredstva)

Tuji učitelji pri pouku TJ (projekt Sporazumevanje v tujih jezikih …, evropska sredstva)

  • CMEPIUS
  • Ministrstvo za šolstvo in šport, Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve (BronkaStraus)
  • Zavod RS za šolstvo

(Katja Pavlič Škerjanc)

tuji u itelji tujega jezika v slovenskih olah
TUJI UČITELJI TUJEGA JEZIKAV SLOVENSKIH ŠOLAH

Na koga se šola lahko obrne?

Kako lahko pridobi

tujega učitelja?

Comenius asistenti (evropska sredstva)

Tuji učitelji v evropskih oddelkih (nacionalna sredstva – projekt v izhodni fazi, v bodoče tudi

Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV:

Tuji učitelji pri pouku TJ (evropska sredstva)

Nemški programski učitelji (evropska sredstva)

  • CMEPIUS
  • Zavod RS za šolstvo

(Katja Pavlič Škerjanc)

tuji u itelji pri pouku tujega jezika
TUJI UČITELJI PRI POUKU TUJEGA JEZIKA
  • Nacionalni program MŠŠ “Gostujoči učitelji pri pouku tujega jezika v osnovni in srednji šoli”

se je nadgradil v

  • razvojni projekt (Evropski socialni sklad) na ZŠ Sporazumevanje v tujih jezikih - Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum”

► Nekaj ključnih sprememb

klju ne spremembe
KLJUČNE SPREMEMBE
  • Ni program, ampak projekt.
  • Je sistemskirazvojni projekt:
    • nacionalni razvojni projekt, ki dosega svoje cilje s pomočjo šolskih razvojnih projektov.
  • Sredstva se zagotavljajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS), kar za šole pomeni specifične oz. dodatne zahteve (evidentiranje dela – “sprejemljivi dokazi” za opravljeno delo idr.).
  • Šole, upravičene do tujega učitelja (izbor na osnovi izpolnjevanja kriterijev), zaposlijo tuje učitelje na enak način kot slovenske (razpis – pridobijo jih same!) ob upoštevanju zakonodaje, ki velja za zaposlovanje tujcev.
  • Tuji učitelj je součitelj, ne asistent; slovenski učitelj je součitelj, ne njegov mentor (glej vloge članov PT)
slide13

Projekt MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

  • Uvrščen v DRŽAVNI RAZVOJNI NAČRT
  • Podprt s strani EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
  • RAZVOJNA PRIORITETA: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje
  • PREDNOSTNA USMERITEV: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja
  • NAZIV PROJEKTA: SPORAZUMEVANJE V TUJIH
  • JEZIKIH - Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju
  • tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni
  • kurikulum
  • Delovni naziv: Projekt TUJI UČITELJI
  • SEKTOR/DIREKTORAT NA MŠŠ: Urad za razvoj šolstva
  • IZVAJALEC: Zavod RS za šolstvo
  • ZA OBDOBJE: od 1. 4. 2008 do 31. 8. 2010
slide14

Vodje šolskih PT

Koordinatorji TJ

NATIONAL PROJECT TEAM (NPT)

Project manager

core NPT, extended NPT, enlarged NPT

PROJECT

STRUCTURE

  • Zunanji ◄sodelavci
  • slovenski in tujiučitelji
  • strokovnjaki z univerz

Delovne skupine( DS)

Šolski projektni timi (ŠPT - PT)

◄ Tuji učitelji –člani delovnih skupin

Osebna odločitev

 Delovna obveznost

◄ Tuji učitelji – člani šolskih PT

vpeljevalci sprememb
VPELJEVALCI SPREMEMB
  • ČLANI ŠOLSKEGA PT
  • vodja PT
  • koordinator TJ
  • tuji učitelji
  • drugi učitelji, ki vodijo projekt
projekt tuji u itelji v tevilkah
Projekt “Tuji učitelji” v številkah

Jeziki , šole in člani jedrnih projektnih timov (vodja projektnega tima, koordinator tujega jezika, tuji učitelj)

namen projekta tuji u itelji
Namen projekta “TUJI UČITELJI”
  • Poiskati dokaze za izhodiščno hipotezo, da z vključitvijo tujih učiteljevv izvedbeni kurikul bistveno nadgrajujemo (dodana vrednost) oz. izboljšujemo kakovost poučevanja tujih jezikov v slovenski šoli (kazalci kakovosti)
  • Izdelati logistično in pravno podporoza umestitev tujih učiteljev v sistem
added value dodana vrednot
ADDED VALUE / Dodana vrednot?
  • Innovativeapproaches to foreignlanguageteachingandlearning
  • Inovativni pristopi k poučevanju tujih jezikov
  • Project approach to innovation – actionresearch(professionaldevelopment)
  • Projektni pristop k vpekjevanjunovoti – akcijsko raziskovanje (profesionalni razvoj)
  • Collaborative -teamteaching in multicultural -interculturalteams
  • Sodelovalno - timsko poučevanje v večkulturnih – medkulturnih timih
namen in cilji projekta tuji u itelji
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
  • Nadgrajevanje kakovosti pouka tujih jezikov z inovativnimi pristopi, ki jih omogočata
    • dvig avtentičnosti učnih situacij (komunikacija med dijakom/dijaki in učiteljem, ki mu je cilji jezik prvi jezik);
    • sodelovalno poučevanje v večkulturnih timih (slovenski in tuji učitelj tujega jezika, tuji učitelj tujega jezika in slovenski učitelj nejezikovnega predmeta);
  • Dodelava koncepta in preskušanje alternativnih možnosti za vzpostavitev sistema vključevanja tujih učiteljev v kurikule slovenske osnovne in srednje šole:
    • vloga in naloge,
    • profesionalnekompetence(strokovna usposobljenost – zahtevana izobrazba),
    • dostopnost(znotraj sistema, tj. šolam, in na šoli, tj. učencem in/oz. dijakom),
    • financiranje.
namen in cilji projekta tuji u itelji20
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
  • Usposabljanje učiteljev za inovativno, zahtevam sodobnega časa prilagojeno poučevanje tujih jezikov (medkulturnost, interdisciplinarost, sodelovalno in timsko poučevanje) ter
  • Vpeljevanje novosti v poučevanje tujih jezikov v osnovni in srednji šoli, ki jih še posebej spodbuja Evropska komisija z Novo okvirno strategijo za večjezičnost in svojimi drugimi razvojnimi dokumenti, tj.:
    • vključevanje dejavne medkulturnosti (poučevanje tujih jezikov v medkulturnih timih) in
    • uveljavljanje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku kot kroskurikularnega cilja (v vsebino usmerjeno učenje TJ, jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnih predmetov, razvijanje strokovne pismenosti v raznih disciplinah in predmetih v tujih jezikih itd.).
namen in cilji projekta tuji u itelji21
Namen in cilji projekta “TUJI UČITELJI”
  • Sodelovalno, še zlasti interaktivno timsko poučevanje v medkulturnih timih je pedagoško-didaktično najustreznejša rešitev, saj sodelovanje učitelja iz drugega kulturnega okolja
    • pomeni zvišanje avtentičnosti učnega procesa,
    • prinaša pa še pomembnejšo dodano vrednost, ki jo omogočajo komplementarne kompetence tujega učitelja kot domačega govorca ciljnega tujega jezika in slovenskega učitelja TJ, ki ga z učenci povezujeta ista kultura in prepoznavna kognitivna struktura.
  •  Za dosego teh ciljev bodo šole zaposlile t.i. tuje učitelje (praviloma domače govorce ciljnih jezikov). Sredstva za zaposlitev tujih učiteljev in za svoje razvojno-raziskovalno delo bodo šole pridobile s pogodbo, ki jo bodo sklenile z Zavodom RS za šolstvo.
klju ni koncepti projekta tu
Ključni koncepti projekta “TU”

koevolucijski pristop k razvoju kurikula - profesionalni razvoj učiteljev - šolski razvojni projekti - diseminacija rezultatov na ravni šol(e) in sistema

  • Medkulturna (sporazumevalna) kompetenca
  • Avtentičnost
    • učnih ciljev in vsebin,
    • učnih situacij,
    • ugotavljanja učnih rezultatov oz. preverjanja in ocenjevanja znanja
  • Jezik skozi kurikul(v vsebino usmerjeno učenje TJ, razvijanje strokovne pismenosti v TJ)
  • Izvedbeni kurikul(načrtovanje – vpeljava in izvajanje – spremljanje – evalvacija – diseminacija)
  • Integrativni kurikul(kurikularne povezave: znotrajpredmetne in medpredmetne povezave)
  • Sodelovalno poučevanje
    • Timsko poučevanje
  • Projektni pristop k učenju in poučevanju
bolj e u enje pou evanje tj
“BOLJŠE” UČENJE / POUČEVANJE TJ
  • Nova vloga materinščine pri učenju/poučevanju TJ (od monolingvalnega k bilingvalnemu pristopu)
  • (Tuji) jezik kot povezovalni element kurikula, t.i. (F)LAC (/Foreign/ Language Across the Curriculum)
  • V vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov, t.i. CBLL Content-Based Language Learning (prim, CLIL)
  • Razvijanje strokovne pismenosti v TJ
  • Razvijanje medkulturne zmožnosti kot
    • učni cilj TJ in
    • kot kroskurikularni cilj
  • Sodelovalno/timsko poučevanje
    • z učitelji jezikovnih in nejezikovnih predmetov
    • in v medkulturnih timih
  • Vpeljevanje novosti v pouk TJ z akcijskim raziskovanjem (ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKTI)
added value
ADDED VALUE?
  • Communication in foreign languages as a key competence and cross-curricular goal ( investigating and developing ways and means of curriculum integration)
  • Developing intercultural competence
      • in foreign languages
      • as a cross-curricular goal
  • Innovative Fl teaching 
    • F)LAC = (Foreign) Language Across the Curriculum / LANGUAGE IN OTHER SUBJECTS
    • CBLL Content-Based Language Learning (cf. CLIL)
    • Language sensitive content learning
    • Discipline / Academic literacy development
    • A new role of the mother tongue in FLL: from monolingual to bilingual appr.

New approaches to FL teaching and learning

sporazumevanje v tj kot kroskurikularna kompetenca cilj
Sporazumevanje v TJ kot kroskurikularna kompetenca (cilj)

(Materinščina in)

TUJI JEZIKI

Nejezikovni predmeti

Jezikovno ozaveščeno učenje nejezikovnih oz. vsebinskih predmetov

  • V vsebino usmerjeno učenje tujih jezikov
  • npr. razvijanje strokovne pismenosti v materinščini in tujih jezikih (več sodelovanja zunaj pouka kot pri pouku!)
added value27
ADDED VALUE?
  • Schools had to apply with a research project proposal (investigating a research question relevant for the national project)
  • Reflective practice, schools as learning communities ( looking for the answer to the research questiion by investigating their own practice)

Project approach to innovation – action research

(professional development)

  • Witha development (ie. research) project, a school
  • introduceschange(s)
  • intotheusual(ie. everyday, established) teachingandlearningprocess(es)
  • in a plannedandsystematicway
  • to raise - directly or indirectly - thequalityofstudentlearningandoutcomes.
emu olski razvojni projekti
ČEMU ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKTI?

Z razvojnim projektom šola

  • na načrten in sistematičen način
  • spreminja (= izboljšuje)
  • svojo prakso (= ustaljene načine delovanja, tj. izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v vseh ali nekaterih elementih),
  • da bi spremenila(= izboljšala)
  • učne dosežke učencev (oz. nekaj, kar bo posredno izboljšalo učne dosežke učencev).
slide29

Področje raziskovanja: Sporazumevanje v tujih jezikih kot kroskurikularni cilj

  • Ciljraziskovanja: Vključitev tujega učitelja v izvedbeni kurikul OŠ in SŠ
  • RAZISKOVALNO VPRAŠANJE
      • Pričakovani = načrtovani končnirezultat
  • ►KONČNI IZDELEK VODNIK ZA UČITELJE)
      • načrt razvojnega projekta …

Vaše raziskovalno vprašanje? Vaša hipoteza?

slide30

= vse, kar dokazuje in pojasnjuje

dvig kakovosti pouka in

višje učne dosežke učencev/dijakov

 zaradi vključitve tujega učitelja v izvedbeni kurikul šole

=v obliki VODNIKA ZA UČITELJE

Vodnik za učitelje?

slide31

= vse, kar dokazuje in pojasnjuje dvig kakovosti pouka in višje učne dosežke učencev/dijakov zaradi vključitve tujega učitelja v izvedbeni kurikul šole

= v obliki VODNIKA ZA UČITELJE

  • Navodila in priporočila za umestitev tujega učitelja v izvedbeni kurikul oz. za določitev njene/njegove delovne in učne obveznosti (t.i. organizacijski modeli)
  • Priporočilaza načrtovanje in izvajanje sodelovalnega,še zlasti interaktivnegatimskega poučevanje (v medkulturnih timih: TJ +TJ, TJ + NJP)
  • Učnagradiva za:
    • interaktivni timski pouk (TJ +TJ, TJ + NJP)
    • sodobne pristope k poučevanju tujih jezikov (v vsebino usmerjeno učenje TJ, razvijanje strokovne pismenosti v TJ)
    • razvijanje medkulturne zmožnosti
    • razvijanje medijske/filmske pismenosti
izvajanje projekta tu dejavnosti
Izvajanje projekta “TU”: Dejavnosti
  • NAČRTOVANJE izvajanja (projektni tim PT)

NAČRT IZVAJANJA PROJEKTA TU v šolskem letu ( “procesi in produkti” – aktivnosti z nosilci in rokovnikom, pričakovani dosežki – materialni in nematerialni) bo razviden iz naslednjih samostojnih, a povezanih dokumentov:

    • Načrt učne obveznosti tujega učitelja
    • Načrt izvajanja razvojnega projekta
    • Načrt dela projektnega tima
  • IZVAJANJE
  • POROČANJE o izvajanju
    • Spremljava izvajanja
    • Refleksija o procesih
  • Izdelava in predložitev KONČNIH IZDELKOV
added value35
ADDED VALUE?
  • Bringing together native and non-native (Slovene) teachers of target languages ( combining the advantages and disadvantages of the emic and the etic perspective into a complementary blend of both, with the native teacher contributing “the insider’s understanding and fluency” and the Slovene teacher sharing the cognitive structure with the students …)
  • Bringing together non-native teachers of target languages from different cultural backgrounds ( developing cultural multiperspectivism, intercultural sensitivity, intercultural awareness, intercultural competence of both teachers and students)

Collaborative -team teaching in multicultural -intercultural teams

added value36
ADDED VALUE?
  • Investigating/researchinganddevelopingcollaborativeskillsofbothteachersandstudents
    • ideasharing (procedures, protocol …)
    • discussiongroups
    • peerobservation
    • jointteaching & learningactivities
    • teacherexchanges
    • teamteaching
      • type B teamteaching (rotational)
      • type A teamteaching (interactive)
  • Investigating/researchinganddevelopingteamteachingskills

Collaborative -team teaching in multicultural -intercultural teams

vloga in naloge tujega u itelja
VLOGA IN NALOGE TUJEGA UČITELJA
  • Je samostojen strokovnjak, ki naj bi ustvarjalno in inovativno prispeval k
    • dvigu kakovosti pouka tujega jezika po načelih sodelovalnega poučevanja,
    • izvajanju šolskega razvojnega projekta;
  • Je ne samo ambasador kulture, katere predstavnik je, ampak tudi dejavni promotor večkulturnosti.
  • Izvaja pouk oz. sodelujepri pouku
    • obveznega in izbirnega dela programa (praviloma 80% neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela),
    • obveznih izbirnih vsebin (praviloma največ 10 %) ter
    • obšolskih dejavnosti (praviloma največ 10 %).
tuji u itelj
TUJI UČITELJ
  • Izobrazba tujega učitelja
    • univerzitetna pedagoška izobrazba ustrezne smeri in/ali učiteljski certifikat
  • Ciljni jezik je tujemu učitelju
    • prvi (materni) jezik
    • drugi jezik (bilingvalni = bi-/-plurikulturalni govorci)
    • tuji jezik (vendar v tem primeru njen/njegov prvi jezik ni slovenščina)
  • Bolj kot dejstvo, da je tuji učitelj rojeni govorec ciljnega jezika, je pomembna njena/njegova medkulturna kompetenca.
  • FINANČNE
tedenska u na obveznost tujega u itelja smernice za l 2009 10
Tedenska učna obveznost tujega učitelja: Smernice za š. l. 2009/10

Idealna (in povprečna) porazdelitev 20- (oz. 22)-urne tedenske učne obveznosti tujega učitelja

  • ura = kontaktna ura z učenci/dijaki
    • 45 minutne ure pouka po urniku
    • 45 – 60 minutne ure za obvezne izbirne vsebine oz. interesne dejavnosti, za zunajšolske aktivnosti in konzultacije/pogovorne ure z učenci/dijaki
  • timsko poučevanje: intenzivnost sodelovanja
timsko pou evanje
TIMSKO POUČEVANJE

Dva ali več učiteljev SKUPNO

načrtuje, izvaja in vrednoti UČNI PROCES

v isti skupini(oz. skupinah) dijakov ter

spremljain ugotavlja doseganje UČNIH CILJEV

►TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakovsočasnooz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

TIP A:

DVA učitelja(optimalnavelikost)SOČASNOpoučujeta ISTO skupinodijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE(t.i. pairteaching, tandemsko poučevanje)

izbira vrste interaktivnega tp47
IZBIRA VRSTE INTERAKTIVNEGA TP

posamezniki - oddelki

  • interesi
  • motivacija
  • zmožnosti
  • učni stili …
  • programa
  • predmeta
  • učnega sklopa
  • učne enote

Vrsta ITP

  • prostor (šola – zunaj šole)
  • čas (urnik – fleksibilen – rigiden)
  • glasnost učnih dejavnosti …
  • pripravljenost in interesi
  • zmožnost - usposoljenost
  • kognitivni stil
  • komunikacijski stil …

posamezniki – oddelčni učiteljski zbori

delovna sre anja in usposabljanja
Delovna srečanja in usposabljanja

obvezna za vodje PT, koordinatorje TJ in tuje učitelje

DELOVNA SREČANJA

USPOSABLJANJA

Inovativni pristopi k poučevanju (tujih) jezikov

Razvijanje medkulturne zmožnosti

Projektni pristop

Razvijanje strokovne pismenosti

Timsko poučevanje

Fleksibilni kurikul

Integrativni kurikul

  • Aktualne informacije o projektu
  • Načrtovanje in poročanje
  • Izmenjava izkušenj
tuji u itelji tujega jezika v slovenskih olah50
TUJI UČITELJI TUJEGA JEZIKAV SLOVENSKIH ŠOLAH

Na koga se šola lahko obrne?

Kako lahko pridobi

tujega učitelja?

Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV ( OUTJ):

Tuji učitelji pri pouku TJ (evropska sredstva)

Nemški programski učitelji (evropska sredstva)

Tuji učitelji v EO

(nacionalna sredstva – projekt v izhodni fazi, v bodoče tudi znotraj projekta OUTJ oz. po sistemu, ki ga vzpostavlja projekt OUTJ )

  • Zavod RS za šolstvo

(Katja Pavlič Škerjanc, vodja projekta)

projekt obogateno u enje tujih jezikov 2010 12
Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV (2010-12)

Ključna sprememba v primerjavi s prvo fazo projekta (2008-10):

  • Nobena šola tujega učitelja ne bo v celoti zaposlila samo zase. Eden osnovnih ciljev druge faze projekta je namreč iskanje rešitev za zagotovitev pravičnosti dostopa do zaposlitve tujega učitelja kot nadstandardne storitve oz. dodane vrednosti.
  • Šole, ki bodo zaposlile tujega učitelja, bodo matične šole; vsaka od njih bo imela praviloma eno partnersko šolo, na kateri bo imel tuji učitelj največ 20% svoje učne obveznosti.
  • Tretja kategorija šol bodo t.i. satelitske šole, ki bodo vezane na matično šolo na osnovi medsebojnega pisnega dogovora, skladnega s propozicijami nacionalnega projekta.
projekt obogateno u enje tujih jezikov 2010 1252
Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV (2010-12)
  • S povabilom k sodelovanju (glej Tuji učitelji osnovnih in srednjih šolah http://www.zrss.si/Default.asp?a=1&id=1182) vabimo k sodelovanju samo matične in partnerske šole.
  • Vsaka šola se prijavi sama, tj. s prijavo za status, ki si ga v projektu želi (glej ibidem: Prijava za matično šolo, Prijava za partnersko šolo)
  • Satelitske šole bodo k sodelovanju povabljene naknadno, ko bo znan izbor matičnih šol, ki bodo objavile program dela tujega učitelja, na katerega bodo satelitske šole kandidirale.
  • Šolam, ki bodo kot matične zaposlile (ali kot partnerske vključile v izvajanje svojih programov) nemške programske učitelje, se ni treba prijavljati.
nem ki programski u itelji npu
Nemški programski učitelji ( NPU)
  • Šole, ki bodo zaposlile NPU, je izbralo oz. določilo Ministrstvo RS za šolstvo in šport,
  • Sredstva za plače in druge prejemke nemških programskih učiteljev bodo šole pridobile s sodelovanjem v projektu Obogateno učenje tujih jezikov.
  • Šole, ki bodo zaposlile NPU oz. jih vključile v izvajanje svojih programov, bodo morale upoštevati vse propozicije projekta Obogateno učenje tujih jezikov.
  • Pogodbe o zaposlitvi (med šolo in nemškim programskim učiteljem) se bodo predvidoma sklepale v drugi polovici avgusta (tako kot za vse druge TU), zaposlitev pa bodo nastopili s 1. septembrom 2010.
obogateno u enje tujih jezikov projekt ess 2010 2012
OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV: Projekt ESS 2010-2012

Obseg projekta PO ZAPOSLITVAH TUJIH UČITELJEV:

  • 20 tujih učiteljev (TU) različnih ciljnih jezikov (AN, NE, FR, IT, ŠP, RU – brez določitve številčnih kvot za posamezni TJ) glej dalje
  • 6 nemških programskih učiteljev (NPU): praviloma 1 učitelj na 2 šoli; 10 šol je (že) določilo MŠŠ (od teh je 7 šol z NJD = nemško jezikovno diplomo, druge 3 po izboru MŠŠ):

Mreža šol

z NPU

obogateno u enje tujih jezikov projekt ess 2010 201255
OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV: Projekt ESS 2010-2012

STATUSI ŠOL, vključenih v projekt:

slide59

Zagotavljanje pravičnosti

oz. enakosti dostopnosti

t.i. EQUITY OF ACCESS

pogoji za sodelovanje
POGOJI ZA SODELOVANJE

Ker gre za razvojno-raziskovalni projekt, ki naj bi poiskal odgovor/e/ na krovno raziskovalno vprašanje,

 KAKO UMESTITI TUJE UČITELJE V SISTEM,

lahko kandidirajo le šole, ki imajo ustrezno

  • strokovno znanje in
  • organizacijsko fleksibilnost,

kar bodo dokazovale

  • s svojimi dosedanjimi izkušnjami
    • s timskim poučevanjem,
    • tujimi učitelji in
    • razvojno-raziskovalnim delom,
  • s kakovostjo prijave in
  • s sprejetjem pogojev nacionalnega projekta.
pogoji za sodelovanje61
POGOJI ZA SODELOVANJE

Zunanji kriterij, ki bo dokazoval dosedanje izkušnje šol in je hkrati nujni POGOJ ZA PRIJAVO, je njihovo sodelovanje - v času od vključno šolskega leta 2004/05 dalje - v enem od naslednjih projektov oz. programov:

  • Projekt Sporazumevanje v tujih jezikih - Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum(nosilec Zavod RS za šolstvo, 2008 – 2010)
  • Projekt Evropski oddelki (nosilec Zavod RS za šolstvo, 2004 – 2010)
  • Gostujoči učitelji pri pouku tujega jezika(Ministrstvo RS za šolstvo in šport, 2004-2008)
  • Nemški programski učitelji(Ministrstvo RS za šolstvo in šport, 2004-2010)
le sole risposte utili sono quelle che propongono nuove domande vittorio foa
Le sole risposte utili sono quelle che propongono nuove domande.Vittorio Foa
  • The only useful answers are those that pose new questions.
  • Les seules réponses utiles sont celles qui posent de nouvelles questions.
  • Die einzig nützlichen Antworten sind jene, die neue Fragen aufwerfen.      
  • Las únicas respuestas útiles son las que plantean nuevas preguntas    
  • Единственно полезными являются те ответы, что рождают новые вопросы.
  • Samo tisti odgovori so koristni, ki zastavljajo nova vprašanja.