razvoj pred olskega otroka 1 del l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Razvoj predšolskega otroka – 1. del PowerPoint Presentation
Download Presentation
Razvoj predšolskega otroka – 1. del

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 46

Razvoj predšolskega otroka – 1. del - PowerPoint PPT Presentation


  • 2374 Views
  • Uploaded on

Razvojna psihologija. Razvoj predšolskega otroka – 1. del. magg. Silvana Gasar. Nastanek razvojne psihologije. Prvotne razlage razvoja otroka – naivne, smešne Srednji vek: Krščanstvo: zanemarjali otrokove potrebe (homunculus); se rodi pokvarjen, stroga vzgoja

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Razvoj predšolskega otroka – 1. del' - lauren


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
nastanek razvojne psihologije
Nastanek razvojne psihologije
  • Prvotne razlage razvoja otroka – naivne, smešne
  • Srednji vek:
    • Krščanstvo: zanemarjali otrokove potrebe (homunculus); se rodi pokvarjen, stroga vzgoja

Video:zloben otroški smehotrok pošast

  • 17. in 18. stol. - bolj humano
    • Komensky, Rousseau
    • Biografske študije: C. Darwin – opisal razvoj sina
  • 19. in 20. stol:
    • Gibanje za preučevanje otroka (ZDA)
    • Alfred Binet – 1. test IQ (video)
      • Binet–Simonova skala (mentalni razvoj otrok – grobo)
      • odkriti nezmožne za redno šolo, razpis Ministrstva
od otro ke do razvojne
Od otroške do razvojne ψ
  • Najprej otroška ψ - začetek 20. stol.
    • John Watson - behaviorizem Video:mali Albert
    • Sigmund Freud(video) - psihoanaliza
    • 2 velikana otroške ψ
      • Rus Lev Semjonovič Vigotski(video)
      • Švicar Jean Piaget (kognitivna ψ)
  • Razvojna ψ razvila iz otroške ψ (~ 1970 - 1990)
  • Razlika v obsegu in ciljih proučevanja:
    • zajame tudi adolescenco, zrelo dobo, starost
    • izkušnje iz otroštva vplivajo na vedenje in osebnost odraslega
  • Razvoj = proces - prejšnje faze vplivajo na kasnejši razvoj
metode preu evanja otrok 1 2
Metode preučevanja otrok 1/2

OPAZOVANJE:

Introspekcija:

  • notranje opazovanje svoje duševnosti, drugih ne moremo,
  • Lahko samo pri sebi in o tem poročamo drugim
  • bolj pristranska in subjektivna
  • OTROK: zelo subjektiven, drugače razmišlja, omejen z besednim zakladom in skromnimi izkušnjami – omejena uporaba

Video:otrokova razlaga doživljanja

Ekstraspekcija:

  • zunanje opazovanje – videz, vedenje drugih
  • sebe ne moremo (v celoti)
  • lahko več opazovalcev (skupna ocena, primerjamo)
  • bolj nepristranska, objektivna
  • OTROK: lažje mu prikrijemo opazovanje, manj pretvarja, bolj naravno vede

EKSPERIMENT

  • podobno kot z odraslimi (prilagojeno starosti)
  • video:eksperiment – neodzivnost materekontrola (čustvena zrelost)

MERJENJA:

  • teže, velikosti, šteje uporabljenih besed…
metode preu evanja otrok 2 2
Metode preučevanja otrok 2/2

Longitudinalna (vzdolžna) študija

  • preučujemo isto skupino otrok skozi dalj časa (2 ali večkrat) npr. vsako leto ugotavljamo njihov besedni zaklad 5 let zapored
  • preučujemo le spremembe, ki se pojavljajo spontano, ne eksperimentalno povzročenih

Transverzalna (prečna) študija

  • preučujemo različne starostne skupine otrok ob približno istem času npr. risanje na več starostnih skupinah otrok, ki so izenačene po spolu, kraju bivanja, SES družine
  • velike naključne vzorce ali izenačimo starostne skupine po relevantnih spremenljivkah
  • ekonomično, v kratkem času pridobimo mnogo podatkov
  • Video: crosssectional & longitudinal study

Tehnike:

  • intervju (ustno), vprašalniki, sociometrija in lestvice (zapiše vzgojitelj), testi (zahtevajo pismenost – starejši otrok), projektivne tehnike (risanja, igranja, analize sanj, izdelkov, Rorschach….)
  • Podobno kot pri odraslih z upoštevanjem otrokovih omejitev (razumevanje, pismenost, pozornost, koncentracija, besedni zaklad….)

PAZI!! Nujno privoljenje staršev

dejavniki du evnega razvoja
Dejavniki duševnega razvoja

OSEBNOST = dednost × okolje × samodejavnost

    • prvotno poudarjali vlogo dednosti (nativisti, notranji, endogeni dejavniki)
    • zatem poudarjali okolje (John Lock – tabula rasa, empiristi, zunanji, eksogeni dejavniki)
    • nazadnje samodejavnost (nismo pasivni)
  • Resnica: interakcija vseh treh
    • Težko ločiti genotip (geni + zorenje) in fenotip (okolje, učenje)
    • Vloga okolja v predporodnem obdobju
    • Družbeno okolje in kultura (oblika vzgoje, velikost družine, izobrazba in poklic staršev, vrstni red rojstva...
    • Piaget: otrok ima aktiven odnos do okolja
  • Družbeno prikrajšan otrok:
    • kadar okolje (družina), negativno, zaviralno vplivajo na razvoj
    • nima možnosti za socializacijo, za razvoj telesnih in umskih sposobnosti
    • Npr. alkoholizem, nasilje v družini(video), se ne ukvarjajo z otrokom, nima dovolj socialnih stikov, revščina, otrok nima igrač, knjig…
    • Posledica: otrok deluje zaostalo, čeprav je rojen normalen

Video: Spodbujanje razvoja otroka

zakonitosti du evnega razvoja 1 2
Zakonitosti duševnega razvoja 1/2

TEMPO RAZVOJA

Najhitreje v zgodnjem obdobju

  • Pred porodom – nagel telesni razvoj
  • Najhitrejši duševni razvoj – prva 3 leta življenja
  • Prekinitev ob rojstvu (prilagajanje), po 2 tednih ponovno vzpostavi
  • 3.- 6. leto – hiter tempo razvoja (ne več tako kot prej)
  • po 6. letu – upočasnitev telesne rasti, umirjanje do pubertete, nato znova pospešitev
  • tempo razvoja je povezan z razvojem možganov

Stalnost tempa razvoja

  • Razvoj opredeljen genetsko, vplivajo tudi zunanji dejavniki
  • Niti dva se ne razvijata z enakim tempom
  • Tempo se težko menja (eni upočasnjeni, drugi prehitevajo)

Video: rast in razvoj otroka

zakonitosti du evnega razvoja 2 2
Zakonitosti duševnega razvoja 2/2

Razvoj poteka po stalnem modelu (vsi - individualne razlike)

  • cefalo-kaudalna smer razvoja (od glave proti spodnjim okončinam)
    • dviga glavo > sedi > shodi
  • proksimo-distalna smer razvoja (od hrbtenice na obe strani)
    • premik v ramenih > fina motorika

Razvoj poteka od splošnih k posebnim oblikam reagiranja

  • velja za vsa področja (telesno, duševno)
  • razlikuje živo-neživo > ljudi-ostalo > razlikovanje med ljudmi

Vsaka normalna oseba preide skozi vse razvojne faze

  • iste faze, isti vrstni red
  • vsi ne dosežejo najvišjih stadijev razvoja (zaostali, moteni)

Razvoj se lahko predvidi (pomembno pri odkrivanju motenj)

Vsaka razvojna faza ima posebne poteze (dominantne značilnosti)

Razvoj posameznih delov telesa in duš. procesov z različnim tempom

  • Različni deli telesa ne rastejo enako hitro
  • Razvoj duševnih funkcij – ene v zgodnjem otroštvu, druge v poznem, tretje v mladostništvu

Video: rast – poraba kalorijrast – sprememba proporcev41 let v 60 s

prenatalno predporodno obdobje
Prenatalno (predporodno) obdobje
  • Včasih – zmotne razlage, podcenjevanje vpliva
  • V tem času so postavljeni temelji razvoja
  • Nosečnost traja 10 luninih mesecev ali 9 mes. in 7 dni.

TRI OBDOBJA (različni avtorji - nekoliko različne starostne meje)

  • Predembrionalno (spočetje, zigota) – 1 teden
    • Semenčica + jajčece, 23 + 23 kromosomov, geni – načrt razvoja
    • Oplojeno jajčece se deli, po 6-7 dneh prispe v maternico
  • Obdobje zarodka – embria (od. 2. do 14. oz. 8. tedna)
    • ko se ugnezdi v maternično sluznico > prava nosečnost
    • hitra rast, oblikovanje glavnih organov – osnovno ogrodje
  • Obdobje plodu – fetusa (od 14. oz. 8. tedna do rojstva)
    • Izpopolnjevanje, podrobnejša izgradnja organizma
    • Razvoj možganov in ŽS - zadnje 3 mes. nosečnosti + 6 mes. po rojstvu

Razvoj embria in fetusa (ANJ)

Video:fetus v materinem trebuhu

Video:3 tedne star fetus z utripom osnovnega srca

slika normalen polo aj otroka v maternici
Slika: normalen položaj otroka v maternici

Fetalni razvoj – 9. mesec

video: od spočetja do rojstvavideo:porodShematsko:potek nosečnosti (ANJ)

prenatalni razvoj
Prenatalni razvoj

Embriologija = veda, ukvarja s preučevanjem razvoja otroka pred rojstvom

  • Metode embriologije:
    • beleženje sporočil bodoče matere o občutkih (npr. brcanje...)
    • Fonendoskop – poslušanje prvih gibov, srčnega utripa plodu
    • EKG, EEG, ultrazvok…..odvzem plodovnice, tkiva…amniocenteza (genetske abnormalnosti), fetoskopija
    • video:UV, amnioskopija , otrokovo brcanje, fetoskopija
    • Preučevanje prezgodaj rojenih + splavljenih (naravno, umetno)

ODKRITJA:

  • plod se giblje, uči in občuti
  • 6. teden – prepozna se človeško bitje
  • 7. teden – prvi srčni utripi
  • 18. – 20. teden – gibanje plodu (mnogorodnice, prvesnice)
  • fetus - odzivi na zunanje dražljaje
  • občutljivost za zvok, svetlobo, vonj, dotik, bolečino - že pred rojstvom
  • močan zvok > povečano gibanje plodu
  • 5. mesec – refleksi požiranja, kolcanja, Babinskega + nohti, znojnice, puh
  • 6. mesec – oči se odpirajo in zapirajo
  • 7 mesečni nedonošenček – odziv na svetlobo
  • izzvali pogojni refleks v 8. mesecu
  • Itd.

Slike embria in fetusa (ANJ)

podobnost v razvoju vrst
Podobnost v razvoju vrst
  • Podobnost je izredna in kaže na močno evolucionarno povezavo
  • Nakazuje evolucionarne prednike teh vrst
teratogeni dejavniki
Teratogeni dejavniki

Učinki zunanjih vplivov na plod

  • Razvoj po genetskem načrtu
  • Zunanji vplivi lahko zmotijo razvoj t.i.teratogeni dejavniki(za plod škodljivi)
    • Bolezni matere ( rdečke prve 3-4 mesece, sifilis…)
    • Nekatera zdravila
    • Kajenje (nižja porodna teža, ? prezgodnje rojstvo)
    • Uživanja alkohola in drog Video:fetalni alkoholni sindrom
    • Pomanjkljiva, neprimerna prehrana (premalo folne kisline > spina bifida)
    • Rentgenska ipd. žarčenja
    • Starost matere (premlade, starejše – video:Downov sindrom)
    • Čustveni pretresi matere > hormoni skozi placento (nemiren plod)
    • Več komplikacij, če mater težje čustveno doživlja nosečnost (nezaželena nosečnost, strah pred porodom)
    • Onesnaženo okolje (številni dokazi; polutanti, pesticidi, razni toksini)

Preventivni ukrepi za preprečenje teh vplivov

Video:zdrava prehrana nosečnice

Ranljivost zametka, zarodka, plodu:

  • kritična doba zametka (14 dni) - 25-75% oploditev > spontani splav, v 15% zaznan (zdravila in kemikalije, ki kasneje okvarijo zametek, nimajo teratogenega vpliva)
  • Najhujše deformacije in okvare v dobi embria – zlasti 4. - 8. teden nosečnosti
  • Pri fetusu manj pogoste okvare - oblikovanje glavnih organov že zaključeno
testiranja prenatalnega razvoja
Testiranja prenatalnega razvoja

Spontani splavi zaradi abnormalnosti maternice ali genetskih motenj - ponavadi od spočetja do 13. tedna nosečnosti

Ženske, ki jihskrbi možnost genetske abnormalnostigredo lahko:

  • naamniocentezo (celice amniotske tekočine - kromosomske okvare)
  • prenatalni testchorionic villi sampling (CVS),analiza vzorca tkiva embria - relativno varen v prvem trimestru
  • Bolj običajno testiranjeUV(položaj, zgradba, delovanje srca, problemi)

Prvi 3. meseci (1. trimester) - kritična doba, zunanji D lahko drastično vplivajo

  • npr. norice, droge, zdravila, RTG žarki, kajenje, alkohol…
  • Otroci zasvojenk s heroinom ali kokainom imajo upočasnjeno rast in abstinenčne simptome
  • Otroci mater, ki so jemale antibiotik Streptomicin, so lahko gluhi
  • Celo visoke količine nekaterih vitaminov, ko sta A in D, lahko povzročijo probleme v začetku življenja
  • AIDS virus vpliva na nerojenega otroka (včasih okužen)

POZOR: pretehtaj tveganje okvare plodu in same preiskave

  • Nenevaren samo UV (ostalo nosi riziko)
  • ? Smiselnost testov po 10. tednu (ni več možen abortus)

Video: amniocentezachorionic villi sampling

kongenitalne motnje bolezni
Kongenitalne motnje, bolezni

Kongenitalen - kar obstaja že ob rojstvu = prirojeno; dedno ali ne

  • npr. kongenitalne anomalije, abnormalnosti, malformacije, bolezni, lastnosti

K. malformacije - razvoj struktur se upočasni, ustavi, napačen > trajne posledice

  • Lahko vključujejo okvare različnih organov
  • Obdobja največje občutljivosti na teratogene - različna za različne organe

Vzroki: genetski faktorji ali teratogeni

  • mutacije genov, kromosomske spremembe, toksoplazmoza, rdečke, diabetes matere, razni strupi (alkohol, zdravila...); poškodbe ob rojstvu…
  • največkrat nepoznani faktorji - v 60%  

Fetalni alkoholni sindrom = številne nepravilnosti, ki jih povzroči materino pitje alkohola (zakasnitev rasti, disfunkcija CŽS, obrazne nepravilnosti, mentalna zaostalost, raztresenost, hiperaktivnost, motnje pozornosti, motnje govora, izguba sluha…)

Kratica TORCH - za simptome, ki nastanejo zaradi okužbe fetusa ali novorojenčka z raznimi mikroorganizmi; toksoplazma (T), rdečke (R), cítomegalovírus (C) in herpes virus (H) in ostali (O): sifilis, tuberkuloza, norice …

Številne kongenitalne malformacije:

  • Downov sindrom, albinizem, Harlekinov sindrom, fetus v fetusu, Siamski dvojčki, sindrom volkodlaka, kretenizem, sirenomelia, srčne napake…
  • Razne kongenitalne motnje
  • Seznam kongenitalnih motenj (wikipedia)
  • zanimivost:kanibalizem v maternici
  • video:dojenček s 3 rokamičloveški rep 1človeški rep 2siamski dvojčki 1
  • siamski dvojčki 2siamski dvojčki 3deklica z 2 obrazoma
rojstvo in novorojen ek
Rojstvo in novorojenček

Obdobje novorojenčka – 1 ali 2 tedna, po nekaterih ves 1. mesec

Rojstvo – prekinitev zveze mater-otrok – pomembna sprememba okolja

  • Otrok se prilagaja novim pogojem izven maternice
  • Ko je plod dozorel, se začne porod video:epiduralna anestezija
  • Ob rojstvu Apgarjeva lestvica video:Apgar (poučno)Apgar 2
    • ocenjevanje razvitosti otrok – zdravnik (5 kriterijev, 0-2t)
    • ocene 0-10, normalno 8, 9,10; manj nedonošen; 0 =mrtev
    • Ocenjuje tonus, dihanje, barvo kože, srčno frekvenco, reflekse
  • Normalno: porodna teža 2500 -3800 g, dolžina 48-53 cm
  • Prerežejo popkovnico – zadiha z lastnimi pljuči
  • Možni zapleti ob porodu

Pomanjkanje kisika (anoksija)

  • Pred, med ali po porodu (lahko umre)
  • Daljše: možganske poškodbe (cerebralna paraliza) > motorične težave
  • Krajše: pomanjkljivo dozorevanje funkcij CŽS > specifične učne težave (MCD – minimalna cerebralna disfunkcija)
  • video:carski rez (shematsko)carski rez (realno)
novorojen ek 1 3
Novorojenček 1/3

Nedonošeni in otroci z nizko porodno težo

  • prezgodaj rojen + porodna teža pod 2500 g
  • običajno povezano; tudi časovno donošen je lahko zelo lahek
  • vrsta težav: težje dihanje, vzorci spanja niso vzpostavljeni, premalo maščevja (mraz) – inkubator 1-2 meseca, ni vseh refleksov, dovzeten za infekcije in zaplete, težje prilagajanje
  • stimulativno okolje > kompenzacija > normalen otrok, sicer lahko zaostaja
  • nedonošenost ne pomeni trajnih posledic
  • Najmanjši preživeli nedonošenček
  • Video:zelo velik novorojenček 1velik novorojenček 2

Potreba novorojenčka po hranjenju

  • Aktivno sesanje in požiranje (uskladitev z dihanjem)
  • Izločanje odpadnih produktov – avtomatično (dihanje, mokrenje, iztrebljanje)
  • Vzdrževanje stalne telesne temperature (avtomatični refleksni mehanizmi)
  • Ob rojstvu: refleksi kašljanja, kihanja, bruhanja, mežikanja - mehanizmi, ki omogočajo prehranjevanje in obrambo otroka
  • Video:prehrana otroka (ANJ)največji dojenček (11.mes)
novorojen ek 2 3
Novorojenček 2/3

Potreba po spanju

  • 16 do 20 ur spanja, individualne razlike (dolžina, ritem), razlike tudi pri istem otroku

Stanje budnosti

  • Dremavost(video) – prehodno stanje med spanjem in budnostjo (zapira–odpira oči, steklene, neosredotočen pogled)
  • Stanje budne neaktivnosti (odprte oči, bistre, gibajo vodoravno in navpično)
  • Stanje budne aktivnosti (se giblje, trup udi glava, celo telo)

Jok

  • Močnejša vokalizacija + razpršena motorična aktivnost + lahko solze
  • Različni vzorci joka (lakota, bolečina, neugodje, želja po pozornosti... 4-6 tednov)
  • Prvotna komunikacija z jokom – pomen otroškega joka (ANJ)
  • Video:lažni jok

Tipični ciklus

  • Spanje > zbujanje > vznemirjenost in jok > hranjenje > budnost (opazovanje okolja) > dremavost > spanje itd. (na 2-3 ure)
  • Z dozorevanjem se spreminja trajanje (daljša)
novorojen ek 3 3
Novorojenček 3/3

Samogibne kretnje – refleksi (ki izginejo)

  • Prijemalni (Darwinov ) refleks: dotik dlani, prstov – zapre dlan, krčevito oprime – nosi celo težo, po nekaj mesecih izgine Video:Darwinov refleks
  • Objemalni (Morov) refleks: močan D + udarimo po površini- refleksno stegne roke in noge kot da bi objemal ; po 3-4 mesecih izgine Video:Morov refleks
  • Hodilni refleks (hoje) noge dotikajo površine, gibi kot hoja, »vozi kolo«
  • Video:refleks hoje
  • Refleks Babinskega: dražimo stopalo iztegne palec ali vse prste navzgor, izgine po 2 letih (odrasli obratno pokrčijo) Video:Babinski refleks
  • Refleks sesanja: dražimo ustnice, avtomatsko sesa Video:refleks sesanja

Zapleteni vzorci vedenja - tudi pri novorojenčku

  • Npr. sesanje (usklajevanje dihanja, sesanja, požiranja) – 2krat/sekundo; sesa le v budnem stanju (torej ni samo refleksno)

Habituacija (privajanje)

  • pokazatelj učenja pri novorojencu – selektivnost (izbirnost ) v odzivanju
  • preneha posvečati pozornost dražljaju, ki se ponavlja

Pogojevanje

  • Bolj zapletena oblika učenja
  • Zvok + bradavica: postopno sesa že samo na zvok
  • mater poveže z zmanjšanjem lakote in žeje > ljubezen do matere ???

Video: smeh četvorčkov

novorojen ek temperament
Novorojenček - temperament

Lastnosti temperamenta (osnove dedno določene)

  • Nivo aktivnosti (gibanje, živahnost, spanje, umirjenost)
  • Rednost (fiziološke potrebe, eni redno, drugi neredno)
  • Prilagojenost (eni hitro prilagodijo novemu, drugi počasi)
  • Osnovno razpoloženja (eni dobro, drugi negativno – čemerni, jokavi)
  • Jakost odzivanja (šibko, močno, burne reakcije)
  • Nivo senzornega praga (nekateri zelo nizek - hitro zbudijo, drugi visok)
  • Odkrenljivost (hitro odvrne pozornost - globoko zatopljeni)
  • Vztrajnost (pri aktivnosti – eni malo, drugi dolgo)

Odkrili 3 sklope temperamentnih potez, tri tipe otrok:

  • Težavni otroci(nerednost, počasna prilagodljivost, slabo razpoloženje, burne reakcije, impulzivnost)
  • Lahko vzgojljivi otroci(dobro razpoloženje, rednost funkcij, manjša intenzivnost čustvenih reakcij, hitro prilagaja, pozitivno sprejema novo)
  • Počasneje prilagodljivi in pasivni(počasi prilagaja, nizek nivo aktivnosti, negativna reakcija na novo, nizka intenzivnost reakcij, pogosto negativnorazpoložen, negativno odzivanje)

Interakcija med značilnostmi temperamenta in vzgojnimi načini

  • Otrok sooblikuje, temperament vpliva na način vzgoje in odnos mati-otrok
  • Največ vedenjskih težav kasneje pri težko vzgojljivih (po temperamentu)
  • video:težaven temperamentnapad trme
  • video:discipliniranje otroka
telesni razvoj 1 leto
Telesni razvoj – 1. leto

Pozitivno povezan telesni in duševni razvoj

  • ŽS, možgani, endokrini sistem > duševnost

Kontinuirana rast vseh organov (prekine samo 2-3 tedne po rojstvu)

Telesni razvoj zajema:

  • Rast – spremembe v telesnih razmerjih (rast celic)
  • Diferenciacija (celic) – spremembe v kompleksnosti strukture in oblike

Prvo leto telesnega razvoja

  • 20 cm v višino
  • poporodna teža × 3
  • začetek okostenitve hrustančnih delov okostja – konča se pred puberteto
  • rast zobovja: dednost, predporodni razvoj, prehrana, otrokovo zdravje, žleze
    • razvoj zob: začne 5. mesec po spočetju pa do 25. leta starosti
    • 6-8 mesecev: spodnja sekalca
    • 7-9 mesecev: zgornja sekalca
    • konec 1. leta ~ 8 zob (mlečnih) rast zob, lajšanje (ANJ)zobje (ANJ)
  • razvoj možganov- 1/10 telesne teže novorojenca
  • srce: 100 -140 krat na minuto
  • trebušno dihanje: 20 do 40 vdihov na minuto
  • stalne telesne temperature še ni

Preko dojenja se med materjo in otrokom spleta prva rdeča nit zaupanja.

O dojenju (ANJ)

telesni razvoj 2 leto
Telesni razvoj – 2. leto
  • Nagla telesna rast
  • Upad pridobivanja telesne teže
    • Vzrok: motorična aktivnost! – normalno shodijo, porabljajo veliko energije, teža lahko stagnira, obstoji
  • V 2. letu - podvojijo težo, povprečno 16 kg
  • Rast zob:
    • začetek 3. leta – 20 mlečnih zob
  • Hitra rast dlani, stopal
  • Rast in razvoj mišic poteka počasi
  • Srce:
    • konec 2. leta: utrip 90 – 125 krat na minuto
  • Rast možganov:
    • v 2. letu ~ 1 kg (= ¾ teže povprečnega odraslega), razvoj se umirja
  • Pravilen in zdrav telesni razvoj (ustrezna prehrana in nega!)
  • Osnova za normalen in zdrav duševni razvoj! Oblikovanje biološkega ritma!
  • Pomembno zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb (poudarjajo daljše dojenje, vendar ne predolgo!) glej članke
  • Video:dojenje otroka (poduk matere)
motori ni gibalni razvoj
Motorični (gibalni) razvoj

Od 0 – 2 let starosti

  • Začetki motoričnega razvoja – prenatalno obdobje
  • Prva 3 leta - posebej izrazit (pridobiva nadzor gibanja mišic)
  • Hiter razvoj malih možganov (ravnotežje) 6-18 mesecev – pokončna hoja
  • Predpogoj = zrelost telesnega aparata (ŽS, kosti, mišice, spremembe tel. proporcev...)
  • Proces zorenja živčnega sistema – groba > fina motorična koordinacija
  • Učenje in vaja pomembni, ne moreta prehitevati zorenja!
  • Odločilno zorenje (maturacija) !! –izkušnje v pravem času!! (živali: prepozno > slabše razvije, nikoli max)
  • Vaja pomembna pri motoričnih spretnostih, ki niso osnovne za človeka kot vrsto; plavanje, smučanje, kolesarjenja, drsanje, ples...
  • Pomen: zgodnji gibalni razvoj > ocena, napoved tempa celotnega duševnega razvoja
  • Motorični razvoj (prvi 2 leti) odločilno vlogo za razvoj prvih oblik intelektualnih sposobnosti
  • Neposredno: primarne intelektualne aktivnosti se oblikujejo iz osnovnih gibalnih akcij
  • Posredno: razvijanje predstave o samem sebi (primerjave otrok v motoriki)
  • Razvijanje fine motorike otroka (ANJ)
  • Mejniki otrokovega razvoja 0-1 leto (ANJ)
gibalni razvoj po podro jih
Gibalni razvoj po področjih

Področje glave:

  • Kontrola očesnih mišic, smejanje, dviganje glave »pase kravice« - 4 meseci

Mišičevje rok, zapestja:

  • gibi roke proti glavi (obrambna gesta pred svetlobo, tujki)
  • Refleks prijemanja ob rojstvu (5 prstov), potem ugasne
  • Zavestno prijemanje (koordinacija oko – roka ) – palec nasproti drugim prstom video: t.i. pincetni prijem
    • 3 -4. mesec nerodno, 6. mesec brez težav, nese do ust
    • razvoj: krožni zamah > krožni prijem > direktno usmerjen prijem

Področje trupa:

  • 2. mesec- obrat iz strani na hrbet
  • 4. mesec – obrat iz hrbta na stran
  • 6. mesec– obrat iz trebuha na trebuh
  • 10. mesec – pokončno sedenje brez opore (težave pri prehodu v sedeči položaj)

Področje nog:

  • Osnove – predporodno obdobje
  • 9–15. mesec – večina shodi (velike individ. razlike; učenje neznatno vlogo)
  • valjanje, ritensko gibanje v sede, plazenje, pokončna stoja(video), hoja
  • prvo pokončno gibanje – izključno samo gibanje nog! Video:razvoj hojezačetki hoje

Mejniki motoričnega razvoja

  • Značilne oblike vedenj, spretnosti … v razvoju, na podlagi opazovanja več otrok iste starosti (= izkustvene norme)
  • Za presojanje razvoja posameznika
  • Kdaj osvoji večina (> 50%), kdaj vsi (> 95%) otroci.
razvoj ob utenja zaznavanja 1 2
Razvoj občutenja, zaznavanja 1/2

Prvi 2 leti: stik z okoljem v glavnem z očmi, ušesi, nosom, jezikom, prsti

Dojenčki zmorejo več; včasih so jih podcenjevali

Vid:

  • novorojenček že vidi, zaznava svetlobo (giblje, mežika, obrača oči)
  • po 1 tednu sledi predmetu, ki se premika (najprej vodoravno, nato navpično)
  • ostrina vida in čas opazovanja negibnega predmeta rasteta
  • 15 dni stari razlikujejo vrsto barv (nezanesljivi rezultati)
  • Bolj kot barve so pomembni kontrasti in obrisi samih predmetov

Sluh:

  • Občutljiv na močan zvok, nekaj tednov - obrača glavo v smeri zvoka
  • Ostrina sluha in razlikovanje zvokov se izboljšuje (do pubertete)
  • 3, 4. mesec – razlikuje glas domače in tuje osebe
  • po 5. letu – glasbeni sluh video:prepevanje predšolskega otroka
  • glasovi srednje višine in ritmični zvok – največje odzivanje

Tip:

  • Zelo občutljiv na dotik (rahel dotik ustnic > sesanje)
  • Sposobnost razločevanja dotikov in kraja dotika se razvije postopoma

Voh, okus:

  • Novorojenček - voh že prisoten + okus za kislo(video), slano, grenko, sladko
  • Močno odzove na smrad, kislo ali grenko – joka, kremži
razvoj ob utenja zaznavanja 2 2
Razvoj občutenja, zaznavanja 2/2

Bolečina:

  • Razvije nekaj dni po rojstvu (najprej obraz > trup, roke, noge)
  • Dileme fetalne bolečine (debate o splavu):
    • 1. trimester - verjetno ne čuti
    • 26. teden – vzpostavitev živčnih povezav > omejen občutek bolečine fetusa
    • ob porodu zmanjšano, nato intenzivneje
    • Nemogoče zares vedeti (? anastezija fetusa ob abortusu)

Stalnost zaznavanja

  • Novorojenček se mora naučiti stalnosti (konstantnost) predmeta
  • je isti, čeprav se navidez spreminja (premikanje - velikost)
  • Globinsko gledanje (6. mes.) – ocenjevanje razdalje (pogoj konstantnosti velikosti)
  • Video :globinski vid otroka
  • Stalnost oblike (delno 2. mes.)- dojema obliko predmeta kot nekaj stalnega
  • Ohranitev svetlosti in barve
  • Stalnost zaznavanja ima prilagoditveno funkcijo – lažje znajdemo v okolju
  • Sposobnosti stalnega zaznavanja – razvijajo od 2. do 3. leta

Pojem predmeta - razume trajnost predmeta in identiteto (istovetnost)

Trajnost predmeta – da ne neha obstajati, ko ga ne zaznava več (razvija v 1. in 2. letu)

Istovetnost predmeta (identiteta) – da je predmet vedno edinstveni in isti (mati, zibelka)

Vloga zorenja, okolja in lastne aktivnosti

  • Na razvoj občutenja, zaznavanja in pozornosti vpliva več dejavnikov:
    • Zorenje, aktivnosti, izkušnje, igra in posnemanje odraslih!
razvoj pozornosti
Razvoj pozornosti

prva 2 meseca

  • pozornost pritegnejo koti in robovi figur
  • najdlje gleda močno kontrastne dele
  • osredotoča se na zunanje robove

sprememba pri 2 mesecih

  • pozornost postane bolj fleksibilna (z očmi po figuri sem in tja)

2-3 mesece:

  • pomembna je novost in zapletenost dražljaja
  • Stopnja novosti (»zmerno novi predmeti« največ pozornosti)
  • Bolj ga zanimajo kompleksni predmeti (npr. slike z več figuric), gibajoči, človeški obraz
  • Počasno spreminjanje središča pozornosti (odrasli hitro)
  • Zorenje CŽS: obseg pozornosti raste: dojenček (1) > puberteta (7+/-2)
  • Raste tudi trajanje in koncentracija (odpornost na moteče D)

Video:pomagaj pozornostimotnje pozornostiobseg pozornosti otroka

neosredotočena pozornost

Dojenček, 2-3 letnik: nakazujejomotnje pozornosti (v VVO, izrazito v OŠ)

  • ADD sindrom (Attention Deficit Disorder) motnje pozornosti
  • ADHD (.. hyperactivity …) motnje pozornosti in koncentracije (+ hiperaktivnost)
  • Mama lahko opazi pri dojenčku (brez bioritma, nemiren, vse ga moti…)
  • Vzroki - nejasni:
    • nevrološko-biokemično, prirojeno, možganska kemija; povezano z MCD; izpostavljenost ploda alkoholu, zdravilom, drogam, strupom; zgodnje otroške bolezni in poškodbe glave - starši niso krivi
razvoj govora 0 2 leti
Razvoj govora (0-2 leti)

Vloga govora:

  • sporočanje (misli, občutkov, čustev), pot do informacij, vzdrževanje stikov z drugimi

Razvoj govora:

  • vzpostavitev socialnih stikov (komunikacija z okolico) – tudi sredstvo mišljenja (2. leto)
  • 1. faza predhodnih oblik govora video:čebljanje po telefonu
  • 2. faza pravega govora (poveže določen pomen z določenimi glasovi)
  • težko ločimo, kdaj je pravi in kdaj »papagajski« govor(video)

Teorije o razvoju govora

  • Različne teorije - še danes ni povsem jasno, kako se razvije govor

Smiselnost učenja govora

  • Možen samo pri človeku (BIO podlaga: govorni aparat, možgani)
  • Prezgodnje siljenje k učenju malo uspešno
  • Razvoj sovpada z mielinizacijo možganskih celic, razvoj sive skorje velikih možganov

Kaj pogojuje govorni razvoj

  • Pomembna je komunikacija otroka z odraslimi
  • Nujna komunikacija povezana s praktično in spoznavno aktivnostjo
  • Spodbujanje procesa - socializacija (širši krog odraslih)
faze razvoja govora 0 2 leti
Faze razvoja govora (0-2 leti)

ZAČETNE OBLIKE (predgovorna faza):

  • Vokalizacija (prvi kriki po rojstvu) – spontano, naključno, tudi gluhi, brez pomena
  • Glasovno širjenje –ekspanzija
  • 2 mes. – vsi glasovi odraslih + drugi (jih ni v govorici staršev)
  • predvsem rezultat zorenja, se že kažejo vplivi okolja
  • Glasovno krčenje – kontrakcija
  • otrok se uči samo še jezik okolja, v katerem živi (ostali glasovi izginejo)
  • Faza čebljanja ali bebljanja (5. mes)
  • skupine samoglasnikov in soglasnikov, zlogi brez pomena – igra govornih organov video:čebljanje dvojčkovčebljanje
  • Zaznavanje in razvoj razumevanja govora
  • Otrok vse prej razume, kot pa govori video:poglej grdo!
  • 6 mesec: loči različno intoniran govor

ZAČETKI JEZIKOVNE (govorne) FAZE IN PRVE BESEDE

  • Prva beseda(video) – skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in imajo pomen (8- 11 mes.) – pomen presojamo po vedenju
  • Prve povedi – 18- 30 mes., prvi 2 leti povečuje besedni zaklad + tvori povedi(video)
  • Besedni zaklad: konec 2. leta = 200-300 besed (velike individ. razlike)
  • Samostalniki (1/2 besed)
  • Zaimki (namesto samostalnikov)
  • Glagoli (naraščajo, samostalniki upadajo)
  • Mejniki govornega razvoja (ANJ)
zgodnji intelektualni razvoj 1 3
Zgodnji intelektualni razvoj 1/3

Jean Piaget – inteligentnost se razvija v interakciji z okoljem

  • Akcija= delovanje otroka na okolje,operacija= ponotranjena akcija – dejanje izvajamo v mislih. Akcije so konkretne, operacije so lahko konkretne ali abstraktne.
  • Ko otrok razmišlja o stvareh izvajamiselne operacije. Pomembna značilnost operacij jereverzibilnost.
  • Ko otrok osvaja nove spretnosti, jih v svojih miselnih procesih reprezentira v obliki kognitivnih struktur, imenovanihsheme. V interakciji z okoljem sheme stalno razvijamo in spreminjamo.
  • Probleme rešuje z mentalno adaptacijo, ki jo tvorita dve obratni funkciji:
    • asimilacija (novo informacijo predela in priredi že obstoječim strukturam)
    • akomodacija (nova informacija zahteva prilagoditev obstoječih struktur)
  • Miselne strukture in mentalne sheme vplivajo ena na drugo > nove organizacije miselnih struktur. Za vsak stadij so značilne specifične strukture, ki se kažejo v specifičnih oblikah intelektualne aktivnosti in vedenja.
  • Vsak stadij ima specifične vzorce; poleg tega se ohranijo še vzorci iz prejšnjega stadija. Konec stadija se oblikujejo strukture za prehod na višji stadij. Med stadiji ni stroge meje.
  • Glavne stopnje razvoja si sledijo v stalnem zaporedju – za vse otroke enako (individualne razlike v času pojavljanja stadija - tudi 2 ali več let). Okolje ne more vplivati na zaporedje stadijev in faz, lahko pa vpliva na čas doseganja posamezne faze.

video: Piaget: kako otrok razmišlja

zgodnji intelektualni razvoj 2 3
Zgodnji intelektualni razvoj 2/3

Jean Piaget – razvoj intelekta (kognitivni razvoj) po stadijih

3 glavni stadiji razvoja inteligentnosti:

  • senzomotorna ali zaznavno-gibalna raven miselnih procesov (od rojstva do konca 2. leta)
  • organizacija in priprava konkretne operacije (od 2. leta do 11,12 let) – podstadiji
    • 2.-7 let: predoperacijska faza,
    • 7-11 let: faza konkretnih operacij
  • Formalno-logične operacije (od 11,12 let in naprej) – končni stadij, značilen za logično mišljenje normalno razvitih odraslih.
  • Piaget zorenja ne postavlja nad druge dejavnike.
  • Okolje pomembno vpliva na čas pojavljanja stadija. Zelo pomembne so tudi izkušnje (delovanje na predmete).
  • Ostro razlikuje med procesi razvoja intelekta in učenja. Miselne operacije se ne morejo razviti z učenjem, ampak samo skozi lastno aktivnost posameznika.

video:otrokova nesposobnost kategorizacije

Piaget: stopnje razvoja mišljenja

zgodnji intelektualni razvoj 3 3
Zgodnji intelektualni razvoj 3/3

Piaget – opis stadijev razvoja inteligentnosti:

Senzomotorična fazaje 1. obdobje kognitivnega razvoja, v katerem otrok organizira in si razlaga informacije, ki jih dobiva preko svojih čutil in razvija motorično (gibalno) koordinacijo – nauči se usklajevati delo svojih mišic - izgrajuje senzomotorične sheme.

Vpredoperacijski fazise razvija jezik, pri razvoju katerega se lepo kaže zmanjšanje otrokovega egocentrizma. Miselne operacije šeniso reverzibilne, prav tako otrokne more dojeti načela konzervacije(ohranitve količine). Prevladujejo konkretni pojmi, mišljenje pa je avtistično in egocentrično. Glavna naloga te faze je, da otroka pripravi na kasnejše faze. V tej fazi se otrok nauči posploševati pravila, ki jih je spoznal, preko uporabe pravila v praksi. S tem širi svoje sheme in postopno izgrajuje strukture za ravnanje s svetom.

Vkonkretno operacijski fazije otrokovo mišljenje zelo podobno mišljenju odraslega, otrok že uporablja logične operacije s konkretnim gradivom, vendar pa ima težave pri uporabi abstraktnih pojmov. Video:konkretno mišljenje

V formalno operacijski fazije otrokovo mišljenje tako kot mišljenje odraslega. Lahko uporablja abstraktno logiko, lahko razvija domneve o svetu, ki jih preverja in pri svojem mišljenju lahko uporablja abstraktne pojme.

  • Video:ohranitev količine
senzomotori na ali zaznavno gibalna inteligentnosti
Senzomotorična ali zaznavno-gibalna inteligentnosti

Celotni stadij Piaget deli na 6 faz. 1. in 2. - nista prava senzomotorna inteligentnost – t.i. predgovorna oblika intelekta oz. predinteligentnostne oblike vedenja. Šele 3. faza = čas »rojstva« inteligentnosti.

Oblike senzomotorične ali zaznavno-gibalne inteligentnosti:

  • Faza refleksov (refleksno sesanje)
  • Navade (sesanje palca, spremljanje izvora zvoka) Video: otroška navada
  • Primarne krožne (cirkularne) reakcije (telo) – prijemlje se za noge, glavo, roke
  • Sekundarne krožne reakcije (telo in predmet) - gledanje in prijemanje predmeta
  • Terciarne krožne reakcije (uporaba znanih sredstev v novih situacijah) – npr. potegne prt, da doseže igračo na njem. Video: otrok- uporaba orodij
  • Aha – doživetje (vpogled v problem – šimpanzi največ to) - izmisli si novo vedenjsko reakcijo, ki do tedaj še ni bila znana (rešitev problema je mentalna).

Osnove za intelektualno delovanje

  • V prvih 2 letih si otrok izoblikuje mehanizme za dojemanje 4 temeljnih področij intelektualnega delovanja (praktične akcijske kategorije, še niso pojmi, misel, predstave):
    • Kategorija objekta (objekt obstaja tudi potem, ko ga ne vidim)
    • Video: stalnost objekta
    • Kategorija prostora (prostor je zunaj mene, sam sem del njega)
    • Kategorija časa ( v katerem ni vrnitve nazaj – miselni nivo)
    • Kategorija vzročnosti (predmeti in pojavi so ali niso v vzročnih zvezah)
otrokova igra
Otrokova igra

DEF. Igra = vsaka aktivnost, ki se jo loti zaradi zadovoljstva, ne glede na rezultat (ni prisile, cilje = samo zadovoljstvo)

Značilnosti igre

  • odvisna od stopnje teles. in dušev. razvoja (specifične oblike za obdobje)
  • Število uporabljenih igrač do 3 leta narašča, potem pa začne upadati
  • S starostjo upada čas igranja
  • Mlajši otrok: spontana, neformalna, več telesne aktivnosti (kasneje upada)
  • Starejši otrok: bolj formalna, nespontana, manj telesne, več miselne aktivnosti

Na igro vplivajo

  • zdravstveno stanje, gibalni razvoj, intelektualna razvitost, spol, tradicija, letni čas (vsebina igre!), okolje, SES družine, količina prostega časa, igrače…
  • > velike razlike med otroci v istem okolju

Teorije igre: več teorij, zakaj se otrok igra - nobena ne pojasnjuje vsega

  • Razni avtorji - razne delitve igre po raznih kriterijih (neenotni)
  • Način igranja in tipična vrsta igre se spreminja s starostjo otroka
  • Didaktične igre – razvijajo določene sposobnosti in znanja (izbor pravih igrač!)
  • 6 . mes. - že loči med ljubkovalnimi igračami in igračami »za akcijo«
  • Video:vzporedna igra dvojčkovigra z mačko (z živalmi previdno!)
razvoj otrokove igre
Razvoj otrokove igre

PRVO LETO:

  • Prava igra 3.-4. mes.: igra z lastnim telesom (s prsti), prej samo refleksi
  • 1. leto: funkcijska igra (senzomotorika, igra z lastnimi glasovi)
  • 8-12 mes.: ogledovanje, otipavanje, tolčenje, dajanje v usta, porivanje
  • Konec 1. leta: skrivanje, iskanje predmeta, ponavljanje besed in aktivnosti

DRUGO LETO:

  • Prevladujejo funkcijske igre (pokončna stoja, hoja, prijemanje s prsti)
  • eksperimentalne igre s predmeti (mečkanje papirja, istočasna uporaba več predmetov hkrati - novost!)
  • Začetki simbolične igre: medsebojno posnemanje, skrivanje, igranje z glasovi, otroka privlačijo igralne aktivnosti z odraslimi
  • 2. polovica 2. leta: tekanje, po stopnicah, metanje, razvrščanje predmetov
  • Govorne igre - otrok želi sam sestaviti besedo, poved
  • Raziskovanje predmetov: otipavanje, lizanje, sesanje, grizenje, tolčenje, prisluškovanje, ogledovanje
  • Kompleksna simbolična igra (npr. otrok streže gostom, igračam)
  • Konec 2. leta pomembna udeležba odraslih

Pomen otrokove igre:

  • pomembne vidik spoznavanja otrokovega razvoja,
  • zaznavanja samega sebe in drugih
  • pomembno terapevtsko sredstvo
psihosocialni razvoj
Psihosocialni razvoj
  • V razvoju večkrat temeljito spremenimo odnos do sebe in do sveta

Erik Erikson – teorija psihosocialnega razvoja

  • širša kot Freudova teorija psihoseksualnega razvoja (prvi 4 stadiji sovpadajo, E. tudi po adolescenci – psihoseksualna zrelost ni konec razvoja)
  • zajema razvoj jaza (ega)
  • predstavlja eno redkih sintez kognitivnega in osebnostnega razvoja
  • jaz (iz psihoanalize) – racionalni, zavestni del osebnosti

Stadiji v psihosocialnem razvoju po Eriksonu

  • Razvoj = prehod preko stadijev,8 zaporednih stadijev (video)
  • v vsakem se razvije določena kvaliteta jaza (nove zmožnosti občutenja, planiranja, vedenja)
  • v vsakem stadiju mora posameznik reorganizirati svoj odnos do sveta in razumevanje samega sebe (zaradi sprememb v posamezniku in spremenljivih zahtev okolja)
  • razvojne krize(značilne za vsak stadij)
  • različna razrešitev (ne/uspešno) razvojnih kriz definira, kako se bo nekdo soočil z nadaljnjimi razvojnimi nalogami
  • pomembno vlogo v razreševanju kriz ima okolje (starši, sorojenci, učitelji, prijatelji, partner, družba, celotno človeštvo)
erikson psihosocialni razvoj
Erikson – psihosocialni razvoj

V prvem letu življenja – 1. stadij

  • se razvije osnovno zaupanje ali nezaupanje do sebe in sveta
  • če so otrokove prve izkušnje s svetom ugodne (telesno in duševno udobje, zadovoljene potrebe po hrani, negi, čustveni toplini, varnosti) oblikuje zaupanje
  • če otrokove osnovne potrebe niso zadovoljene (zanemarjanje, nasilje, čustvena deprivacija), potem ne razvije občutka zaupanja v predvidljivost sveta. To mu otežuje soočenje z nadaljnjimi razvojnimi nalogami
  • Odločilno vedenje oseb, ki skrbijo zanj – glavna mati; lahko pomemben tudi oče
  • Video: Erikson - zaupanje
freud psihoseksualni razvoj
Freud – psihoseksualni razvoj
  • Sigmund Freud- psihoanalitična teorija: poudarja nagone, podzavest
  • spolni nagon ali libido (pojmoval široko – skoraj enačil s težnjo po življenju)
  • Celo življenje smo spolna bitja, libido začne delovati zelo zgodaj in se v raznih dobah življenja usmerja na razne dele telesa (faze razvoja)

Faze osebnostnega (psihoseksualnega) razvoja po Freudu

  • Oralna faza (1. leto) - spolni nagon vezan na usta – sesanje, grizenje, hranjenje
  • Analna faza (2. leto) - spolni nagon je vezan na anus – funkcije izločanja
  • Falična faza ( 3 – 5,6 let) - spolni nagon vezan na spolne organe
    • otroško samozadovoljevanje, zanimanje za spolne organe
    • radovednost) oz. se usmeri na starša nasprotnega spola
    • pri dečkih Ojdipov, pri deklicah Elektrin kompleks (identifikacija z agresorjem)
  • Faza latence (6 let do pubertete) - navzven ni videti spolnega nagona
  • Genitalna faza (puberteta > odraslost): spolni nagon se usmeri na osebe:
    • V puberteti najprej homoseksualna (prijateljstva istega spola)
    • heteroseksualna podfaza (privlačnost nasprotnega spola), pojavi spolna zrelost, ki omogoča zrele spolne in osebne odnose
  • Neustrezna razrešitev konflikta dane faze povzroči fiksacijo na tem razvojnem nivoju in ustrezno strukturo osebnosti – tipični karakter: oralni, analni, falični…..
  • Video: prihoseksualne faze po Freudu
freud ojdipov kompleks
Freud – Ojdipov kompleks
  • Falična faza (3. – 5. oz. 4. - 6. let) - libido usmeri na spolne organe
  • ugodje ob draženju spolnih organov – pojav otroškega samozadovoljevanja
  • Najpomembnejši dogodek = Ojdipov konflikt (pri dečku):
    • deček doživlja seksualno navezanost na mater (jo hoče zase, oče je ovira)
    • očeta doživlja kot velikega in močnejšega tekmeca, grozečo figuro, ki ga lahko kastrira (kastracijski kompleks)
    • je ujet med željo po materini ljubezni in strahom pred očetom (konflikt)

Ustrezna razrešitev konflikta:

    • občutja do matere potlači v podzavest
    • iz strahu pred očetom se identificira z njim (identifikacij z agresorjem)
    • ponotranji in utelesi vse očetove lastnosti: vedenja, ideje, stališča…
    • se naredi tako podobnega očetu, da mu oče ne bo mogle storiti nič žalega
    • proces identifikacije povzroči, da zavzame ustrezno moško spolno vlogo

Neustrezna rešitev konflikta:

    • odsotnost očetovske figure onemogoča ustrezno razrešitev konflikta
    • deček nima možnosti identifikacije z osebo lastnega spola
    • lahko se identificira samo z materjo >ne zavzame ustrezne spolne vloge
    • do matere razvije ambivalentna čustva (ljubezen in strah), saj le ta nastopa hkrati v vlogi objekta ljubezni in agresorja
    • dobra podlaga za pretirano navezanost (psihološko odvisnost) na mater, poženščenega moškega in potencialno homoseksualca
  • Pri deklicah nastopa Elektrin kompleks oz. konflikt (zrcalno, navezanost na očeta, strah pred materjo in kastracijo….) – manj raziskan, razložen
razvoj samopodobe
Razvoj samopodobe

Doživljanje samega sebe, pojem sebe ali samopodoba vključuje:

  • Telesno samopodobo (kakšno je lastno telo, kakšnega spola je..)
  • Vrednotenja samega sebe (dobri/slabi, veseli/žalostni, pogumni/boječi…)
  • Občutek trajne identitete (to sem vedno jaz, kdo sem, spolna identiteta …)

Samopodoba = mozaik pozitivnih in negativnih doživljanj (kaj prevladuje)

  • Je lahko pozitivna/ negativna; realna/nerealna
  • Pomemben vpliv na naše ravnanje in odnose z drugimi ljudmi

Izvori samopodobe:

  • Posameznikove izkušnje lastnega telesa (kaj zmore) – kaj si mislimo o sebi
  • Kaj drugi mislijo o nas - zaznavanja drugih (vzgoja, komunikacija)
  • Vpliv medijev – ideali (vir primerjave)

Začetki razvoja pojma samega sebe

  • Predpogoj: otrok loči sebe od okolja (6-8 mes.)
  • Pojem konstantnosti (2,3 leta) – spozna, da je »on sam« nekaj stalnega

Video: prepoznavanje sebe

Povezanost med zaznavnim in čustvenim razvojem - tesno povezana

  • Otroci, ki so močno pozitivno čustveno navezani na mater, prej razvijejo pojem trajnosti osebe in so tudi sicer hitrejši v mentalnem razvoju
  • Otroci, ki imajo do matere ambivalenten ali negativen odnos, ta pojem razvijejo kasneje in prej razvijejo pojem stalnosti predmeta npr. igračke
  • Video: Pravljica za izboljšanje samoocenevzgoja za boljšo samopodobo
ustveni razvoj 1 3
Čustveni razvoj 1/3

Čustveno odzivanje posameznika je odvisno od 3 dejavnikov:

  • individualnih značilnosti temperamenta (prirojeno)
  • trenutne starosti
  • zunanjih okoliščin

Čustveni razvoj – zorenje in učenje se medsebojno prepletata

Razvoj osnovnih čustev

  • Prvotno menili, da se otrok rodi s strahom, jezo in ljubeznijo – danes je to ovrženo
  • Prvi dnevi življenja – ločimo samo umirjenost, neaktivnost – povečano aktivnost (nediferencirano vzburjenje)
  • Konec prvega meseca: razlikujemo neugodje – ugodna umirjenost
  • 6 mesecev: diferencirajo se jeza, gnus, strah(video)
  • 18. mesecev – ljubosumnost(video)
  • 3. mesec – odzivi ugodja: vokalizacija, smeh, povečana aktivnost (3-6 mesecev socialni odziv na drugega človeka)
  • 1. leto: navdušenje, naklonjenost do odraslih
  • 2. leto: radost
  • 12-18 mesecev: naklonjenost do drugih otrok
ustveni razvoj 2 3
Čustveni razvoj 2/3

Čustva ugodja

  • Prva 2 meseca – stanje umirjenosti
  • 2-3. mesec: prvi smehljaj (na človeški glas in obraz) = socialni nasmeh – izoblikovan pri 4. mesecih (zraven vokalizacija, povečano gibanje)
  • 5-6. mesec: selektivnost odzivov (se ne smeji vsem), tesnejša čustvena navezanost na mater – občutja naklonjenosti
  • konec 1. leta: navdušenje (zanimivo igranje, predmeti)
  • konec 2. leta: radost in sreča
  • 2. leto: »ponos« če izpolni pričakovanja pomembnih oseb (pozornost, pohvala)

Čustva neugodja

  • Konec 1. meseca: razločnejše neugodje (lakota, žeja, moker)
  • Jok, neugodje, izogibanje – na nenadne močne zvoke, nepričakovane D in bolečino
  • 2. polovica 1. leta: strah - nenavadni tuji D (video) in tuji ljudje
  • separacijska anksioznost - čustvena navezanost na osebo, ki zanj skrbi, jok in protest ob ločitvi (strah pred ločitvijo) – strah pred izgubo objekta ljubezni ob koncu 1. leta Video:separacijska anksioznost
  • Jeza(video) – običajno posledica frustracije – prve oblike pri 6 mesecih
  • 12-15 mesecev: potrtost, žalost (podaljšana ločitev od matere, hospitalizacija)
  • Ljubosumnost (video) – pogosto od 18 mesecev do 3,5 let (nekdo drug prevzel njegovo mesto)
  • Sram – že pri 2. letu, težko ločiti od krivde (npr. se polula, starši pričakujejo, da bo suh)
ustveni razvoj 3 3
Čustveni razvoj 3/3

Osnovne čustvene potrebe

Zadovoljitev – pogoj, da se otrok razvije v zdravo prilagojeno osebnost

  • Potreba po izkazovanju in prejemanju ljubezni (potreba po ljubezni in nežnosti)
  • Potreba po varnosti (varovan, pripada nekomu, skrbijo zanj)
  • Potreba po uspehu
  • Potreba po spoštovanju in priznavanju (odobravajo, pohvalijo, da je prvi, pomemben)
  • Potreba po koristnosti
  • Potreba po osamosvajanju ( odvisnost, nebogljenost > večja samostojnost)
  • Potreba po disciplini in omejitvah (pomembno za občutek varnosti)
  • Druge potrebe: tekmovanje, družba in izoliranost, radost in smeh, vzori, izražanje agresivnih teženj, učenju obvladovanja konfliktov, spoprijemanje z razočaranji
  • Video:potrebe otroka
razvoj navezanosti 1 2
Razvoj navezanosti 1/2

3 faze razvoja navezanost(vedno isto zaporedje, individualne razlike kdaj)

  • Nespecifična navezanost(do 7. meseca)
    • enako se odziva na mater ali tujca, smehlja pri prijaznem pristopu, joka če ga odložimo v posteljico
  • Specifična navezanost(po 7. mesecu.)
    • smeje se materi, tujcev se boji(video)
  • Večkratna oz. multipla navezanost(od 18. meseca naprej)
    • navezanost se razširi na druge osebe v otrokovem okolju (starši, sorojenci, stari starši, sorodniki, vzgojitelji...)

Čustvena deprivacija (ni občutka varnosti, ljubljenosti)

  • Vzrok: nima staršev, otroka zanemarjajo (nič čustev, samo nujno)
  • Posledice pomanjkanja čustvene varnosti oz. pomanjkanja priložnosti za razvoj navezanosti na neko glavno odraslo osebo
  • 3-4. mes - kažejo razlike med otroci, ki odraščajo v družini in v zavodih
  • V zavodih: ne oblikujejo specifične navezanosti, ne kažejo anksioznosti ob prihodu tujca, le malo se smehljajo in bebljajo, bolj redko jokajo in kričijo, delujejo čustveno topo in nezainteresirano za okolje, telesno so togi in napeti, zaostajajo v govornem razvoju, pogostejše guganje telesa in druge samotolažilne aktivnosti, zaostajajo v intelektualnem razvoju

Prva vez mati-otrok že v nosečnosti

  • Video:vez mati otrok (nosečnost in potem)
razvoj navezanosti 2 2
Razvoj navezanosti 2/2

Prilagajanje otroka na bolnišnico (daljša hospitalizacija – ločitev od staršev)

  • Faza aktivnega nasprotovanja in jokanja (separacijska anksioznost) – ob odhodu/odhajanju staršev
  • Faza obupa ali depresije – otrok je neaktiven, se zapre vase, lahko joka, okolju ne postavlja več zahtev
  • Faza odmaknjenosti – na negovalke se otrok odziva prijetno toda površno, na mater pa povsem odmaknjeno brez čustvenih odzivov, jo ignoriral, lahko odklanja
  • Posledice: hujša, stagnira, se slabše zdravi, zapleti…
  • Hospitalizacija daljša od 6 mesecev > pogosto nepopravljiva škoda v razvoju otroka
  • Pomembna vloga vzgojiteljic in učiteljic v bolnišnici – preprečevanje negativnih posledic hospitalizacije in hitrejše okrevanje
  • PRIPOROČLJIVO!!! - mati ob otroku v bolnišnici (zlasti doječa)
  • Video:Bolnišnična pomoč otrokom