BENEŠKA ŠOLA - PowerPoint PPT Presentation

bene ka ola n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
BENEŠKA ŠOLA PowerPoint Presentation
Download Presentation
BENEŠKA ŠOLA

play fullscreen
1 / 16
BENEŠKA ŠOLA
153 Views
Download Presentation
kylemore-losty
Download Presentation

BENEŠKA ŠOLA

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. BENEŠKA ŠOLA VEČZBORJE IN RAZVOJ INSTRUMENTALNE GLASBE

  2. BENEŠKA ŠOLA • Benetke – središče politične, gospodarske in kulturne moči Evrope • Razcvet v 15. in 16. st. • Prispevek k humanizmu • Renesančna umetnost: Tizian, Tintoretto.. • Glasba: sijaj večzborja, koncertantno načelo

  3. VEČZBORJE • PEVSKA ŠOLA PRI SV. MARKU (1403) • DVOJNE ORGLE – VEČZBORJE (z inštrumenti) • RAZŠIRITEV PROSTORSKE PERSPEKTIVE V SLIKARSTVU • NOVI UČINKI PROSTORA V ARHITEKTURI • Utemeljitelj: ADRIAN WILLAERT

  4. ZNAČILNOSTI VEČZBORJA • Več skupin – vokalne in instrum. zas. • Spreminjanje zasedb (SATB, SA, TB) • Dodajanje instrumentov • Dialog zborov, kompozicijski načrt • Delitev zbora po besedni in smiselni celoti verza – CORO SPEZZATO • Barvitost -učinek na poslušalca • Potreba po blišču, čutnim vtisom…

  5. VEČZBORJE • Stopnjevanje do 4 ZBOROV: • GLAVNI ZBOR • Po 4 pevci v vsakem glasu • brez inštrumentov • DRUGI ZBOR (cappella) • Različni inštrumenti in čembalo

  6. VEČZBORJE • VISOKI ZBOR • manjše zasedbe z vliolino, cinki.. • zgornji in spodnji glas inštrumenti • GLOBOKI ZBOR • manjše zasedbe: pozavne, godala, bas in 3. orgle

  7. ADRIAN WILLAERT (ok. 1490–1562) • Nizozemec iz Brugesa • Delovanje: Pariz, Ferarra, Milano, Benetke • kapelnik pri sv. Marku (35 let) • Ustanovitelj beneške šole in večzbornega sloga – apsidalni zbori • Vplivni učenci: A. Gabrieli, G. Zarlino,

  8. A. WILLAERT • DELA: • moteti • madrigali • villanelle • chansoni • parodijske maše • ricercari za inštrumente

  9. A. WILLAERT • VEČZBORJE • Dialogi, odmevi, upoštevanje prostorske razsežnosti • Stopnjevanje zvočnih skupin • Akordična gradnja kompozicijskega stavka

  10. ZNAČILNOSTI STAVKA • KOMPOZICIJSKI NAČRT • AKORDIKA • NARAVNO NAGLAŠEVANJE BESED • KROMATIKA – UČINEK • TONSKO SLIKANJE (št. 3, 4, triole…) • Gradacije v zaključkih • Solo, tutti

  11. VPLIVI BENEŠKE Š. NA RAZVOJ GLASBE • Vpliv na razvoj instrumentalne glasbe • Na pojav monodije – (samospev) • IZHAJAJOČE OBLIKE: • VEČZBORNE KANCONE Z INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO • ANSAMBELSKE SONATE • IZVAJALSKA PRAKSA (pomen orgel, vloga kapelnika, instrumentov)

  12. ANDREA GABRIELI (med 1510 in 1520 – 1586) • upošteval načela beneške šole • Moteti, maše, madrigali, • ansambelske skladbe • Orgelske skladbe • Uvedel CONCERTATO • Spreminjanje zasedb (št. glasov, zvočna barva)

  13. GIOVANNI GABRIELI • MOTETI: večzborje stopnjuje do 22 glasov • Uvede instrumentalne zbore in v partituri določa instrumente • Kromatika, čustvenost • Vpliv na razvoj: monodije, instrumentalne sonate, večglasne sonate

  14. GIOVANNI GABRIELI (ok. 1555–1612) • Sacrae symphonie (1597); Canzone, Sonate • Canzoni et sonate (1615) • Sonata pian e forte (1597), dinamične oznake • Sonata con tre violini e basso, monodija

  15. PREDSTAVNIKI BENEŠ. Š. • A. WILLAERT • CIPRIANO DE RORE • CLAUDIO MERULO • GIOVANNI CROCE • GIUSEPPE ZARLINO • ANDREA GABRIELI • GIOVANNI GABRIELI

  16. VPLIVI BENEŠKE ŠOLE • Središče razvoja – Italija, od sredine 16. st. • Po G. Gabrieliju: C. Monteverdi • Po 1637 – vpliv na opero • Skupaj z rimsko šolo: baročni množični slog • Vpliv na Nizozemsko, Nemčijo, Češko: J. P. Swellinck, Gallus, H. Leo Hassler, M. Praetorius, H. Schütz…