1 / 49

Regijski sestanek

Regijski sestanek. Novo mesto, 5.12.2013 Gradivo: dr. Stanka Preskar. Vsebina srečanja. 9.45-10.00 : Prihod udeležencev

Download Presentation

Regijski sestanek

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Regijski sestanek Novo mesto, 5.12.2013 Gradivo: dr. Stanka Preskar

  2. Vsebina srečanja 9.45-10.00 : Prihod udeležencev 10.00-11.30 : Na katere dejavnike moramo biti še posebej pozorni, da zagotovimo višjo kakovost znanja? 11:30-12.00 : Odmor 12:00-13.30: Kaj lahko naredimo za oblikovanje učinkovitih učnih okolij? 13:30-14:00: Razno

  3. Namen: • da ozavestite lastna prepričanja in jih postavite v širši okvir, • da dobite osnovo za poglobljen razmislek, • to niso preprosti “recepti” za ukrepanje! • primer: “domače naloge” imajo razmeroma nizek vpliv na dosežke. Kaj to pomeni? Kako to? Kaj storiti, da bo učinek večji?

  4. Delavnica: 1. Individualno zapišite vsaj 10 dejavnikov za katere ste prepričani, da so pomembni za kvaliteto znanja učencev. (5 min) 2. V skupini primerjajte svoj zapis in naredite skupni seznam desetih dejavnikov, ki po vaše najbolj vplivajo na znanje učencev. (15 min) 3. Skupinsko rangirane dejavnike od najpomembnejšega do najmanj pomembnega in napišite/izrazite „moč“ vpliva v odstotnem deležu (npr. 0,2). Rangirane dejavnike zapišite na priložen list.

  5. Kaj res deluje, kaj vpliva na dosežke učencev/dijakov?Moč različnih vplivov na učenje učencev in učiteljev (Prispevek na posvetu na Brdu, 6.6.2013, ddr. B. Marentič Požarnik) Kaj pravijo o tem raziskave – ne le posamezne, ampak več tisoč raziskav, več sto metaanaliz? Novozelandec John Hattie je “presejal” izsledke 900 metaanaliz, ki so zajele 52.600 raziskav in 240.000 učencev. (Hattie, J. Visible learning. Routledge, 2009; Lernen sichtbar machen, 2013, Schneider Verlag)

  6. Za vsakega od 138 vplivov je izračunal “velikost vpliva” • Do 0,25 – majhen • 0,25-0,60 srednji • Nad 0,60 velik • Srednja vrednost: 0,40

  7. Nivojski pouk - N • nizek, zanemarljiv vpliv: 0,12, • negativen vpliv v smislu pravičnosti, • razvrščanje učencev v razmeroma stalne homogene skupine nima skoraj nobenega vpliva na dosežke; kako to? • učitelji ne prilagajajo metod skupinam, v nižjih je pouk običajno manj kakovosten, • do slabših imajo nižja pričakovanja, itd.

  8. Neposredno poučevanje – razlaga S • srednje močan vpliv (0,59), • je uspešnejše, če so učencem jasni cilji, če učitelj sproti preverja, ali razumejo (kakovosten dialog), če na koncu povzame, … • dobra razlaga ni “zastarel” način, … • potrebno dopolnjevati z drugimi metodami, s samostojnim in skupinskim delom učencev, z reševanjem problemov.

  9. Sprotna povratna informacija V • visok vpliv 0,75, • eden najmočnejših vplivov na dosežke; teče tako od učitelja k učencem – informacija, kako dobro kdo napreduje, kje so še vrzeli, kaj mora še storiti, da se bo približal cilju, … • kot tudi od učenca k učitelju (učenec pove, česa še ne razume, kaj mu dela težave…) to ni isto kot bežna pohvala ali pogosto testiranje in sporočanje točk!

  10. Vpliv domačega okolja (SES…) - S • srednje močan vpliv - 0,52, - a ni absoluten! • vpliva izobrazba, poklic staršev; ukvarjanje z otrokom; jezik, govor v družini,… • pomen sodelovanja s starši, zvišanja pričakovanj itd.

  11. Skupinski pouk - S • srednje močan vpliv (0,49), • pomen skrbno oblikovanih, primerno izzivalnih nalog skupinam, • ne prevelike skupine, • učence naučiti socialnih spretnosti (so-delovanja v skupini; dajati – sprejemati pomoč)! • (sodelovalno učenje nasproti individualnemu: 0,59).

  12. Povratna informacija učitelju o njegovem delu – V • med najmočnejšimi vplivi – 0,90, • sprotna informacija učitelju o njegovem poučevanju in učinkih na učence, s strani ravnatelja, kolegov, zunanjega strokovnjaka, … • hospitacije, pogovori o dobrih straneh in kaj naj bi izboljšal, o vzrokih, če učenci ne napredujejo dovolj, • predpogoj: varno vzdušje zaupanja, odprtost. Kaj to vzdušje lahko ogroža?

  13. Ponavljanje razreda - N • nizek, celo rahlo negativen vpliv -0,13, • na učenčevo nadaljnje učenje in dosežke, • pričakovanje, da se bodo v naslednjem letu več naučili ne drži, • težave v socialnem in čustvenem prilagajanju, večja možnost, da opusti šolanje, • grožnja s ponavljanjem ne zviša motivacije.

  14. Realna pričakovanja učenca do sebe - V • visok vpliv – 1,44, • ali zna realno oceniti, kakšni so njegovi dosežki pri raznih predmetih in predvideti, kakšne možnosti za uspeh ima v prihodnje, • ovira za napredek – če se podcenjuje , • dati učencem možnost za samoocenjevanje!

  15. Učiteljeva pričakovanja do učencev - S • srednje močan vpliv 0,43, • samouresničujoča se prerokba, • na učiteljeva pričakovanja vpliva marsikaj, npr. ses, prejšnji uspehi, videz, narodnost, … • pričakovanja pa vplivajo na priložnosti za sodelovanje pri pouku, na čas za odgovor, na odnos, ocene, … • nalepka “učne težave” lahko zniža pričakovanja, • “nadarjen” jih zviša, itd.

  16. Kako učenci vidijo učitelja - S • srednje močan vpliv 0, 44, • vprašalniki za učence (ki naj bi jih učitelj redno uporabljal) pokažejo med drugim npr. njihov pogled, ali jih učitelj upošteva, spodbuja, se lahko nanj obračajo, …

  17. Odnos učitelj/vzgojitelj - učenci - V • visok vpliv – 0,72, • ali se zna učitelj vživeti v učence (čustvena in spoznavna empatija) • ali mu lahko zaupajo, • ali se počutijo varne – je zahteven, a odprt do vprašanj, idej, stisk, • odprt do napak, jih sprejema kot priložnost.

  18. Razvijanje besednjaka - V • visok vpliv na dosežke – 0,67, • saj je pomanjkljiv besedni zaklad vzrok mnogih težav pri branju, učenju, • pomembno: načrtna, sistematična skrb za širjenje besednega zaklada, • preverjanje razumevanja tudi povsem “običajnih” besed; slovarčki…

  19. Število učencev v razredu - N • številne raziskave kažejo, da ima zmanjšanje števila učencev v razredu minimalen vpliv na njihovo uspešnost - 0,21. kako to? • učitelji ne izkoristijo prednosti manjšega razreda, možnosti za več povratnih informacij, individualne pomoči… ampak uporabljajo iste metode, kot v večjih razredih • rabili bi usposabljanje za to! • to spada bolj v delovne pogoje.

  20. Poučevanje učnih strategij - V • ima velik vpliv na učenčeve dosežke – 0,63, • pomembni so tako splošni napotki in vaja v strategijah - vloga svetovalnih delavcev,… • kot tudi tisti pri posameznih predmetih – naloga vsakega učitelja, • navajati tudi na učenje iz učbenika, • navajati na globinsko branje z razumevanjem. Se vam zdi to uresničljivo?

  21. Finansiranje šole, oprema N • majhen neposreden vpliv 0,23, • spada med osnovne pogoje delovanja, • največ vpliva na dosežke imajo izdatki, neposredno vezani na pouk (učni pripomočki), • ne gre le za več denarja, ampak za to, kako je uporabljen,

  22. Domače naloge - S • srednji vpliv – 0,29, • nižji, kot bi pričakovali; večji je na predmetni stopnji in pri bolj sposobnih učencih, • pomembno: smiselne naloge; kontrola in povratna informacija, Kako povečati vpliv na dosežke?

  23. Pouk s pomočjo računalnika - S • opravljenih ogromno raziskav (nad 5000); s 0,37 • najrazličnejši načini uporabe povečajo verjetnost za učinkovito učenje, a ga ne zagotavljajo avtomatično, • pozitivno: če gre za dopolnjevanje učiteljevega dela, ne za nadomestitev, • če učence usposobimo za smiselno uporabo, • če delajo v parih, • če imajo čim več kontrole nad potekom učenja, • če dobivajo dobro sprotno povratno informacijo,...

  24. Spremembe šolskega koledarja – urnika N • vpliv zanemarljiv – 0,19, • razporeditev, trajanje počitnic, … • tudi počitniške (učne) dejavnosti – ne vplivajo bistveno, …

  25. Pouk kot reševanje problemov – V/S • reševanje problemov (npr. matem.) – velik vpliv na dosežke v 0,61, • učenci pridobe metode reševanja; potrebujejo uvajanje, podporo, • sorodno - učenje z odkrivanjem, raziskovanjem, opazovanjem, eksperimentiranjem (zlasti na naravoslovnih področjih), učinek s 0,31 , • večji vpliv na procesno kot vsebinsko znanje

  26. Prejšnji učenčevi dosežki - V • vpliv je precejšen – 0,67, • tudi napovedna vrednost ocen za nadaljnje uspehe je velika (osnovna – srednja – visoka šola), • dosežki se kopičijo skozi leta, • pouk je tem uspešnejši, čim bolj izhaja iz predznanja (vžn).

  27. Strokovno izpopolnjevanje učiteljev V • večina strokovnega izpopolnjevanja vpliva bolj na zadovoljstvo učiteljev, manj na njihovo poučevanje, še manj na dosežke učencev; povprečno 0,62, • vloga metod izpopolnjevanja: bolj kot predavanja z razpravo so učinkovite vaje, mikropouk s povratno informacijo ipd. • pozit. vpliv dobrih zunanjih strokovnjakov na šoli, • strokovna literatura ima minimalen vpliv.

  28. Ravnatelj – S/V Vpliv na dosežke odvisen od tipa vodenja: • a ravnatelj, ki skrbi za dobre delovne pogoje, dobre odnose, zadovoljstvo, učitelje spodbuja k sodelovanju, lastni odgovornosti… 0,36 • b ravnatelj, ki je usmerjen v kakovost učenja in pouka, v spremljanje učinkov pouka, • ki ima visoka pričakovanja do učiteljev, redno hospitira, spodbuja pogovore o pouku in učenju, tudi kritične, v varnem ozračju zbornice… do 0,74

  29. Ravnatelj – stili pedagoškega vodenja šole Vplivi vodenja na učne dosežke učencev: Profesionalni razvoj učiteljev je bolj učinkovit, če vodstvo šole podpira priložnosti za učenje, omogoča dostop do relevantnih ekspertiz in procesiranja novih informacij. • Ravnatelj, ki skrbi za dobre delovne pogoje (stavba, oprema, učila), dobre odnose, zadovoljstvo učitelja, spodbuja sodelovanje, odgovornost…. S=0,36. • Ravnatelj, ki spremlja kakovost učenja, redno hospitira, spodbuja pogovore o poučevanju in učenju, kritično prijateljuje, ustvarja varna okolja za pedagoške razprave…V=0,74.

  30. Zakaj so nekateri šolski sistemi bolj uspešni?(How the world‘s best-perfoming school systems come out on top, McKinsey&Company, 2007) • Kako šolski sistemi delujejo – kaj je kvalitetno izobraževanje? • Zakaj so nekateri bolj učinkoviti? • Izkušnje najboljših? 3 elementi: • kvalitetni učitelji, • razvijanje učinkovitih poučevalnih strategij, • skrb za najboljše možno poučevanje za vsakega učenca.

  31. Torej… • Številne meta-raziskave nam ponujajo kažipote k ODLIČNOSTI v pouku in učenju. • Bistveno sporočilo: bolj, kot “zunanji” dejavniki je za kakovost dosežkov pomemben učitelj– in med učitelji so velike razlike. • Katere od oznak “dobrega učitelja” so prenosljive tudi k nam? • Kakšno podporo potrebuje učitelj, ob osnovnem občutku varnosti in samostojnosti, na poti od dobrega do boljšega dela?

  32. UČINKOVITA UČNA OKOLJA

  33. 1. Dobiti vpogled v procese učenja, v to, kaj jih omogočain pospešuje, kaj jih ovira, pa tudi, kako lahko k učinkovitemu učenju prispevajo učitelji, šole;2. razmišljati o elementih učinkovitega učnega okolja in kako ga zagotavljati/načrtovati v šoli 21. stoletja; Cilji :

  34. Razmislimo … Kako pojmujete „učinkovito učno okolje“? Zapišite vaš osebni razmislek!

  35. NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI OBLIKOVANJU UČINKOVITEGA UČNEGA OKOLJA ZA ŠOLO 21. STOL. • Zgodovinski razvoj razumevanja učenja • Spremljanje pedagoškega procesa z vidika: • Usmerjenosti na učenca (miselna aktivnost učenca, samoregulacija, individualne razlike, motivacija in čustva) • Usmerjenosti na učenje (strategije) • Strukturiranost in dobro načrtovanje (delovni in dolgoročni spomin) • Kompetence za 21. stoletje – „prilagoditvena kompetenca“ (de Corte)

  36. Zgodovinski razvoj razumevanja učenja – 20. stol. ZDA – behaviorizem (Thorndike, Skinner) – učenje kot odziv na dražljaj, eksperimenti v laboratorijih, „dril“, pohvale (programiran pouk). EU – geštalt in würtzburška šola mišljenja – (Köhler, Wertheimer)„Celota je več kot njeni sestavni deli.“, proučevanje učenja v realni situaciji. Kognitivna psihologija (Simon, Gardner) – „procesiranje informacij“; učenje kot usvajanje znanja, učenec je predelovalec informacij in pasivni prejemnik znanja – predavanja in branje učbenikov sta najboljši metodi za učenje. Konstruktivizem – učenje kot konstruiranje znanja – raznolike strategije; učenec je v središču učnega procesa, učitelj je njegov miselni vodič in ne neposredni prenašalec znanja. Sociokonstruktivizem – (Vigotski) – pomen konteksta in socialnih odnosov pri učenju; učenje in kognicija kot interaktivna dejavnost med posameznikom in situacijo; učenje kot participacija oz. družbeno pogajanje.

  37. Sedanje razumevanje učenja kot posledica razvijajočega se koncepta učenja Bransford: implicitno učenje, neformalno učenje, načrtovano formalno in druge oblike učenja KSUS učenje KONSTRUKTIVNO SODELOVALNO SAMOREGULATIVNO UMEŠČENO

  38. Hitrejše in učinkovitejše uvajanje sodobnih praks ovirajo tradicionalna prepričanja učiteljev/ravnateljev o učenju. E. De Corte

  39. Kompetence za 21. stoletje KATERIM CILJEM PRI POUKU DATI PREDNOST? • Višji spoznavni procesi: ustvarjati, obdelovati in razvrščati kompleksne informacije, misliti sistematično in kritično, se odločati na podlagi tehtnih dejstev, produktivna vprašanja, fleksibilnost, reševanje realnih problemov sveta; • „Prilagoditvena kompetenca“ (de Corte) – sposobnost za smiselno, fleksibilno in kreativno rabo usvojenega znanja in pridobljenih veščin v različnih kontekstih in situacijah.

  40. Kaj zahteva „prilagoditvena kompetenca“? • Baza specifičnega znanja – dobro organizirana in prožno dostopna, miselne sheme. • Hevristične metode – strategije za problemsko analizo in transformacijo (povečajo verjetnost rešitve problema). • Metaznanje – metakognicija, prepričanja o motivaciji in čustvih. • Samoregulacijske in samouravnavajoče veščine – veščine za uravnavanje miselnih, čustvenih in motivacijskih procesov. • Pozitivna prepričanja – o sebi (kot učencu in splošno), o situacijah, kontekstih, o specifičnih vsebinah …

  41. Smernice/načela za oblikovanje učinkovitih učnih okolij • Učno okolje prepoznava učence kot ključne udeležence – spodbuja njihovo aktivno udeležbo (učenje kot individualno konstruiranje znanja), razvija razumevanje lastne dejavnosti pri učenju (samoregulacija učenja). • Učno okolje temelji na socialni naravi učenja (interakcija v procesu individualnega konstruiranja znanja, sodelovalno učenje). • Strokovnjaki v učnem okolju so naravnani na motivacijo učence in ključno vlogo čustev pri učnih dosežkih (povezanost čustev in mišljenja, zavedanje učiteljev o tem, razvoj veščin za uravnavanje čustev). • V učinkovitem učnem okolju obstaja velika občutljivost za individualne razlike med učenci (močna navezava na predznanje, različni načini prezentacij, vrednotenja in zavzetosti za učenje, personalizacija kot način , kako lahko organiziramo stvari, da bomo optimalizirali pogoje za učenje vseh, za katere smo odgovorni).

  42. • Učno okolje razvija programe, ki od vseh zahtevajo trdo delo in jim predstavljajo izziv brez pretirane obremenitve (razlika med omejenim delovnim spominom in neomejenim „skladiščenjem“ v dolgoročni spomin). • Učno okolje deluje na podlagi jasnih pričakovanj in vrednoti s formativnimi povratnimi informacijami, ki podpirajo učenje (učenci potrebujejo obsežne, redne in smiselne povratne informacije za revidiranje svojega razumevanja in dela). • Učno okolje močno spodbuja „horizontalno povezanost“ med posameznimi področji znanja in predmeti kot tudi med skupnostjo in širšim svetom (kompleksne strukture znanja so izgrajene s pomočjo hierarhične organizacije osnovnih koščkov znanja in so prenosljive – transfer).

  43. Razmislimo … 1. Samostojno preglejte letno pripravo na pouk in dnevno pripravo na pouk ter v obeh dokumentih poiščite elemente načel spodbudnega učnega okolja. 2. V priloženo preglednico (DL1) izpišite dejavnosti, metode in oblike, ki jih ste jih prepoznali iz zapisa priprav in je iz njih možno sklepati, da bodo realizirana načela spodbudnih učnih okolij. 3. Svoje ugotovitve delite s kolegi v skupini. Napišite skupne ugotovitve. DL1

  44. Delo v skupini: • V priloženo preglednico zapišite dejavnosti, metode in oblike, ki bi jih priporočali, da bi se učna ura izvajala še bolj v skladu z načeli spodbudnega učnega okolja in da bi letna priprava na pouk sledila navedenim načelom. • 4. Poročajte!

  45. Šola mora obvezno ponuditi TJ2 kot neobvezni izbirni predmet (4. - 6. r. poleg umetnosti, računalništva, športa in tehnike

  46. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v OŠ, URL, št. 49, z dne 7. 6. 2013: 1. člen: »Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal: – univerzitetni študijski program razrednega pouka ali – magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji) ali razredni pouk in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine. Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je končal: – univerzitetni študijski program nemščine ali – magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.« 45. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o OŠ: NAČRT IN POGOJE UVAJANJA 1.T.J. V 2. RAZREDU PODROBNEJE DOLOČI MINISTER NAJKASNEJE DO 28. FEBRUARJA 2014.

  47. Poučevanje je umetnost v smislu, da ga ne določajo navodila in rutine, temveč nanj vplivajo in ga vodijo lastnosti ter naklučja, ki jih ne moremo predvideti in ki se pojavljajo med aktivnostjo samo. Eisner, 1994

  48. Vprašanja in informacije: • Sodelovanja ravnateljev • Tuj jezik -poskus Naj vam leto 2014 prinese samo lepe dogodke!

More Related